Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

V današnjem skoku v preteklost se bomo, med drugim, ustavili na Primorskem in pri življenju tamkajšnjih Slovencev ter njihovimi težavami pod italijansko oblastjo.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Pobegla dijaka

V Slovencu pred 100 leti je članek, da sta dva dijaka ptujske gimnazije pobegnila. Podana sta bila njuna opisa – ime in priimek, kateri jezik govorita, kakšna oblačila nosita in kakšno številko imata na sebi. Zaprosili so vsakogar, ki bi ju videl, da ju prijavi najbližji orožniški postaji oziroma upravi dijaškega doma v Ptuju.

Nemški izrazi v srbskem časopisju

Avtor članka je zgroženo opozoril na srbsko časopisje, kjer so po njegovem mnenju silno zanemarili srbski jezik: »Za primer vzamemo n. pr. Politiko z dne 22, marca t. l. Tu beremo, da ima banka Merkur v ”magacinu” in ”na lageru” ”fercinkovanog pleha”. Priporoča se tvrdka ”za peglanje veša”. V Ljubljani na Rimski cesti 23 se prodaja hiša z večjim ”placem”. Na Topčiderskem brdu se oddaja v najem ”štala”. Na Dunaju je v 2. ”becirku” naprodaj hotel, ki ima tudi ”špil cimer” itd.«

Poseben odsek so v Slovencu redno namenili tudi okupirani Primorski.
Poseben odsek so v Slovencu redno namenili tudi okupirani Primorski.
Vir slike: Wikipedija

Življenje na Primorskem

Poseben odsek so v Slovencu redno namenili tudi okupirani Primorski. Tako lahko preberemo, da je v letu 1921 vladala velika suša, saj že celo zimo ni bilo dežja. Poleg tega so dodatne skrbi povzročili fašisti, ki niso ostajali samo v mestih, ampak so se redno odpravljali na podeželje.

Iz Prvačine je tako »pripotovala« zgodba o enem izmed omenjenih »izletov« na podeželje. »Bilo jih je kakih 30 dvajsetletnih mladičev, ki so najbrž prišli sondirat teren. En oddelek je šel v gostilno, kjer je prepeval svoje divje vojne pesmi z refrenom: eja, eja, alala, drugi pa v Sokolski dom, kjer se je ravno vršila vaja igre Španska muha, domačega dramatskega odseka. Ker jim je bilo najbrž grozdje prekislo, so okoli 10. zvečer spet v miru odšli.«

Za konec so pripisali, da je ljudstvo sicer potrto, ampak gleda na prihodnost z vsem upanjem in odločnostjo.

V Buzetu so nepridipravi ponoči vdrli v župnišče in streljali. Enako so naredili tudi v Narodnem domu. Domačini pa so se temu uprli in razbojnike napodili stran.

V Tolminu je kmet prišel v neko trgovino in želel kupiti dežnik. Govoril je slovensko in zaradi tega mu je prodajalec rekel: »No kapišo!« (iz italijanščine: »non capisco«, kar pomeni »ne razumem«). Kmet je odgovoril: »Če me ne kapište, pa v uho me pište,« in se je odpravil po dežnik k Slovencu v drugo trgovino. Na koncu članka se je avtor čudil, da Slovenci še hodijo kupovati k ljudem, ki nočejo razumeti našega jezika in s tem samo podpirajo tuj kapital, ki je pomenil veliko grožnjo Sloveniji.

Po več krajih v Istri so skupine neznanih ljudi vdirale na poštne urade in kradle časopise v slovenskem in hrvaškem jeziku. Časopis Slovenec je tamkajšnje oblasti pozval, da naj temu naredijo konec, saj se drugje takšne zločine kaznuje z do 10 leti zapora, tam pa se ni zgodilo nič.

Pa bomo že poskrbeli, da bo o tej samooblastnosti zvedel tudi g. Frank Sakser!
Vir slike: New Indiana Express

Enakomerna porazdelitev

Državna banka Frank Sakser v New Yorku je poslala 12.000 kron čekovnemu uradu v Ljubljani kot nagrado tamkajšnjim uslužbencem. Znesek je bil namenjen enakomerni razdelitvi med vse zaposlene, vendar je knjigovodja nagrado razdelil zgolj med načelnike oddelkov, na ostale zaposlene pa se, kot piše Slovenec, sploh ni spomnil.

Avtor članka je še pripomnil: »Pa bomo že poskrbeli, da bo o tej samooblastnosti zvedel tudi g. Frank Sakser!«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice