Setveni koledar Marije Thun in biodinamika

Mnogi potrjujejo, da je setveni koledar Marije Thun najzanesljivejši vrtnarski priročnik. Temelji namreč na njenem več kot 60-letnem izkustvenem delu. Pri svojem delu je odkrila, da je količina pridelka pa tudi kvaliteta hrane same odvisna od časa sejanja.

Thunova je izhajala iz vedenja, da življenje na Zemlji pomembno sooblikujejo energije, ki prihajajo iz vesolja. Na osnovi tega je ugotovila, da lahko rastlinam posredujemo impulze za rast že s tem, ko izberemo čas setve in drugih pomembnih opravil, povezanih z rastlino. Pri določanju časa za delo z rastlino je pomembno, kje se v danem trenutku nahaja luna oziroma pred katerim ozvezdjem zodiaka potuje in katere energije pritekajo v tem času na naše vrtove.

Štiri različne energije vplivajo na rast in razvoj štirih različnih delov rastlin. Energija, ki jo imenujemo eter življenja, gradi pri rastlini korenine, energija, ki jo imenujemo toplotni eter, gradi plod, energija, ki jo imenujemo svetlobni eter, gradi cvetje in eterična olja, energija, ki jo imenujemo kemični eter, pa zelena stebla in liste.

Plodovke, korenovke, listnate rastline in cvetnice

Rastline je razdelila na plodovke, korenovke, listnate rastline in cvetnice. To v praksi pomeni, da če želimo lep korenček ali repo, ju obdelujemo na dan, ki je določen za korenovke. Če želimo lep in zdrav paradižnik, ga obdelujemo na dan za plodovke. Za peteršilj in zeleno solato bomo izbrali dan za listnate rastline, za sončnice pa dan za cvetnice.

V času mrkov pa je najbolje, da počivamo. Prav tako na dneve prekrivanja planetov, takrat ni primeren čas za delo z nobeno rastlino.

Setveni priročnik izhaja že več kot 50 let in je preveden v 27 jezikov. Poleg luninih men upošteva tudi vplive drugih nebesnih teles našega osončja, ki se gibljejo pred ozadjem zodiaka. Upošteva tudi dvižno in padno pot lune, ki pa ni enaka luninim menam.

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Poleg tega, da so označeni dnevi, določeni za delo s posamezno vrsto rastlin, so še posebej določeni dnevi za sajenje oziroma presajanje in obiranje.

Setveni koledar si lahko naložite tudi na mobilni telefon (aplikacija Posadi.si za Android) ali v obliki spletne aplikacije Posadi.si. Poleg setvenega koledarja Marije Thun boste imeli tako pri roki tudi vremensko napoved, planer vrta, ki vam bo povedal, katere rastline so slabi in katere dobri sosedje, kakšna je priporočena razdalja med rastlinami in celo količino rastlin oziroma semen, ki jih za določeno površino potrebujete.

Setveni koledar Marije Thun temelji na biodinamičnem kmetovanju. Toda kaj pravzaprav to pomeni?

Biodinamika je način kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil, ki delujejo v naravi. Navodila biodinamičnega kmetovanja je že leta 1924 obrazložil avstrijski znanstvenik in filozof Rudolf Steiner. Razlog za njegova predavanja in navodila pa so bila opažanja kmetov, da je zemlja vse bolj izčrpana in da se to pozna tudi na zdravju in kvaliteti pridelkov in živine. V osnovi je bilo tako biodinamično kmetovanje prvo ekološko kmetovanje.

Pri biodinamičnem kmetijstvu gre tako za kombinacijo biološkega oziroma ekološkega kmetovanja in razumevanja ekoloških dinamičnih procesov. Pomembno je upoštevanje metafizičnih vidikov (sil življenja) in naravnih ritmov (določene rastline sejemo oziroma sadimo v določenih luninih fazah). Če bi biodinamično kmetijstvo primerjali z zdravstvom, bi lahko rekli, da gre za alternativno kmetijstvo (kot je na primer akupunktura alternativna medicina).

Ali na kratko: v biodinamiki je bistveno dojemanje, da živali, rastline in človek sestavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osončja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in naravne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in živo hrano.

Osnovna načela biodinamike

V praksi biodinamično kmetovane pomeni, da upoštevamo naravne ritme. Hkrati v čim večji meri poskrbimo za lastna semena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin ter s kompostom in biodinamičnimi preparati, ki jih izdelamo sami, ohranjamo trajno plodnost tal.

Uporaba biodinamičnih preparatov

Gre za uporabo različnih preparatov in pripravkov iz naravnih sestavin. Zato v biodinamiki uporabljamo dve vrsti preparatov, in sicer preparate za škropljenje in kompostne preparate. Glavna preparata za škropljenje sta gnoj iz roga in kremen iz roga. Za kompost pripravimo preparat iz koprive, kamilice, rmana, hrastovega lubja, regrata in baldrijana.

Razširjanje obzorja

Če želimo razumeti delovanje kompasa, moramo upoštevati delovanje cele Zemlje. Če želimo razumeti življenje rastlin, moramo razumeti vse, kar vpliva na rast rastlin.

Branje knjige narave

Če želimo razumeti naravo, jo moramo opazovati. V temi in v soncu, na mokrih in suhih območjih, različne prsti, različna podnebja. Ko razumemo in znamo brati jezik narave, potem smo lahko kreativni.

Kozmični ritmi

Svetloba sonca, lune, planetov in zvezd dosega rastline v rednih ritmih. Vsak od njih prispeva k življenju, rasti in obliki rastline. Če razumemo delovanje in učinek vsakega od ritmov, lahko časovno načrtujemo našo pripravo tal, sajenje, obdelovanje in pobiranje plodov tako, da je to za pridelke, ki jih gojimo, najbolje.

Življenje rastline je intimno povezano z življenjem zemlje

Biodinamika priznava, da so sama tla lahko živa in ta vitalnost podpira in deluje na kvaliteto in zdravje rastlin, ki na njej rastejo. Zato je eden osnovnih naporov, da s kompostiranjem v naših tleh izdelamo stabilen humus.

Nov pogled na prehranjevanje

Fizično moč dobimo od hrane, ki jo jemo. Bolj živa je naša hrana, bolj stimulira našo lastno aktivnost. Zato biodinamični kmetovalci in vrtnarji iščejo kvaliteto, in ne le kvantiteto. Kvalitetna zdrava hrana pa lahko zraste le na zdravi zemlji.

Kmetija kot osnovna enota poljedelstva

Idealna neodvisna kmetija po Steinerjevem prepričanju naj bi imela ravno pravo število živali, ki bi priskrbele gnojilo. Te živali bi jedle le to, kar zraste na kmetiji. Zelenjavni odpadki, kompost, listje, ostanki hrane, vse to vsebuje dragoceno življenje, ki ga lahko, če z njim ravnamo pametno, zadržimo in uporabimo za gradnjo prsti. Kompostiranje je izredno pomembna aktivnost pri biodinamičnem delu. Kmetija tako predstavlja zaključen krog, kjer nič ne gre v nič in je vsega ravno prav.  Na taki kmetiji, ki deluje kot sklenjen krog, se ohranja tudi vsa življenjska energija.