Dobri in slabi sosedje

Tako kot mi imajo tudi rastline raje dobre kot slabe sosede. Nekatere kombinacije posevkov so celo zelo slabe in bodo močno ovirale rast in razvoj en drugega. Ko določamo sosede, moramo najbolj paziti pri rastlinah, ki so si v sorodu, na primer: krompir, paradižnik in jajčevci oziroma zelje, cvetača in brokoli, ali imajo različne potrebe po hranilih, na primer: čebula ima rada revno zemljo, medtem ko imata fižol in grah rada dobro pognojeno prst.

A preden pregledamo, kako se med seboj marajo ali ne marajo rastline, je morda prav, da preverimo, kaj sejemo in sadimo aprila.

Preberite tudi:

Setveni koledar Marije Thun in biodinamika

Vrt v lončku

Kaj sejemo in sadimo aprila?

Aprila je čas za setev in sajenje večine vrtnin. Noči so še vedno hladne in vreme je letos prav posebej aprilsko, zato je dobro, če mlade rastline zavarujemo z vrtno tkanino.

Korenine čebule in česna se dobro razvijajo v hladnem vremenu, če ti dve vrsti zelenjave želite na svojem vrtu, je sedaj čas, da ju posadite. Posadite lahko tudi kapusnice: zgodnje zelje, cvetačo, brokoli in ohrovt.

Posadite lahko tudi krompir, mnogi imajo sicer že posajenega, a na splošno je dobro počakati, da se zemlja ogreje na 8 stopinj Celzija, saj bo tako hitreje pognal. Če boste krompir sadili na vrtu, izberite zgodnje vrste krompirja, da se vam bo poleti čim prej sprostil prostor za druge posevke.

Takrat ko sadimo krompir, lahko posejemo tudi korenček, redkvico in peteršilj. Posejete lahko tudi že rukolo in vrtno krešo. Konec aprila pa bo pravi čas, da gre v zemljo tudi fižol in proti koncu meseca še sladka koruza.

Če vzgajate svoje sadike, še vedno lahko posejete šetraj in kapucinke, sredi meseca aprila je čas za lubenice in melone, proti koncu meseca pa za kumare, buče in bučke, za feferone, papriko in paradižnik je sicer že malo pozno, a bi se morale sadike še vedno pravočasno razviti (sploh, če se bo muhasto vreme zavleklo tudi v mesec maj).

Pri sajenju bodite pozorni na razdaljo med rastlinami

Vsaka rastlina zahteva svoj prostor. Razdalja med vrtninami pa je pomembna tudi pri preprečevanju glivičnih bolezni in škodljivcev. Če med rastlinami ni dovolj prostora oziroma zraka, je bolj verjetno, da se bodo bolezni in škodljivci pojavili, vi pa jih boste tudi težje opazili.

Če semena kupite, je na vrečici semen na zadnji strani vedno napisana tudi priporočena razdalja med temi rastlinami. Če boste solato sejali, bo seveda zrastla precej gosteje, kot je priporočeno, v tem primeru jo boste morali kasneje redčiti do te mere, da bo posamezna odrasla rastlina imela na voljo priporočen prostor.

Pozorni bodite tudi na sosede na gredicah in v visokih gredah

Tako kot nam niso vsi ljudje enako všeč in so nekateri za nas škodljivi, spet drugi pa nam vedno prikličejo nasmeh na obraz, so si med seboj škodljive ali pa koristne tudi rastline.

Mešani posevki imajo sicer številne prednosti, saj se rastline medsebojno spodbujajo v rasti, kombinacije vrtnin in cvetic odganjajo škodljivce in preprečujejo napad bolezni, tla se neprestano rahljajo, tla so celo leto prekrita in je zato manj plevela in mešani posevki tudi spodbujajo življenje v tleh. Pa vendar: ko sejemo ali sadimo rastline, ni nepomembno, katere rastline so v stiku oziroma na sosednjih ali celo isti gredici ali v isti visoki gredi.

Dobri sosedje

Dobri sosedje med seboj pomagajo en drugemu, da hitreje vzklijejo in da so rastline bolj zdrave:

• paradižnik  pospešuje  vznik  semena  zelene,  sadike  se  prej razvijejo in so bolj čvrste;
• korenček  dobro  vpliva  na  razvoj  čebule, pora, solate, radiča, paradižnika,  graha  in  kitajskega  zelja;
• zelje ugodno deluje na razvoj graha,  fižola,  paradižnika,  endivije,  kumar, solate in zelene;
• solata ugodno vpliva na razvoj zelene, redkvice in paradižnika;
• kumare ugodno vplivajo na razvoj fižola, kapusnic, česna, solate, zelene in rdeče pese;
• čebula  ugodno  vpliva  na  razvoj  korenčka, kumar, motovilca, rdeče pese in črnega korena;
• rdeča pesa pospešuje razvoj kumar, čebule, česna, kolerabice, nizkega fižola, solate berivke in jagod;
• boreč pospešuje razvoj kapusnic (zelje, ohrovt, cvetača).

V pravi kombinaciji rastline, ki so dobri sosedje, izboljšajo aromo in okus ena druge in pripomorejo k boljšemu opraševanju cvetov:

• vrtna  kreša  izboljša  aromo  redkvice;
• peteršilj ali bazilika  izboljšata  aromo  in  okus  paradižnika;
• kumina,  hren,  poprova  meta  izboljšajo okus krompirja;
• šetraj  izboljša  okus  solate,  sladkega komarčka in paprike;
• sladki  komarček  in  koper  dobro  vplivata na okus in aromo solate in kumar;
• koprive  vplivajo  na  boljši  okus  kuhinjskih zelišč;
• cvetoče rastline šetraja in facelije privabljajo žuželke, da oprašijo semenski posevek korenčka;
• bazilika privablja čebele, da oprašijo cvetove kumar.

Slabi sosedje

Slabi sosedje eden drugemu zavirajo razvoj, saj izločki njihovih korenin neugodno vplivajo na sosednjo rastlino:

• zelje zavira razvoj čebule, pora in kitajskega zelja;
• zelena  slabo  uspeva  ob  krompirju in koruzi;
• paradižnik   slabo   uspeva   ob   grahu,  krompirju  in  sladkem  komarčku;
• čebula ne uspeva dobro ob kapusnicah,  nizkem  in  visokem  fižolu;
• nizki fižol ne prenaša čebule in graha;
• por  ne  raste  dobro  med  rdečo peso, fižolom, grahom in kitajskim zeljem.

Nekatere mešane setve so kot dobri zakoni

Pogosta in koristna je mešana setev korenja in čebule, ki drug drugega varujeta pred korenjevo in čebulno muho. Nekatera zelišča so znana po tem, da izboljšajo okus zelenjavi. Na primer šetraj izboljša okus fižolu in solatnicam, kamilica čebuli in zelju, kumina pa krompirju. Špinača je sploh dober sosed večini zelenjadnic, a je nikar ne sadite poleg rdeče pese.

In, če le lahko, zelenjadnicam in tudi sebi privoščite vsaj kako kapucinko. Kapucinka je poleg tega, da je s svojimi čudovitimi rumenimi in oranžnimi cvetovi lep okras vrta, tudi užitna. Njen okus spominja na redkvico, rukolo in krešo, je rahlo pikantna. Mlade liste lahko uporabimo s špinačo, kot dodatek k juham in solatam. Cvetove lahko dodamo k solatam in namazom ali pa z njimi jed le okrasimo. Odlično pa delujejo tudi proti nekaterim škodljivcem v tleh (polži, ogorčice, strune …). In poleg vsega tega tudi privabljajo uši, tako da te ne napadejo sosedov.