Naprej na vsebino

Nazaj v šolo: Kako dobro poznamo geografijo?

Večina ljudi se z geografijo sreča v osnovni in srednji šoli, po zaključku šolanja pa se ji posveča v glavnem toliko, kolikor jo rabi za vsakdanje življenje. V življenju se tako srečujemo z vremenom, okoljem v katerem živimo, s podnebjem ki nas obkroža, prav tako nas zanimajo področja kamor potujemo. Seveda, verjetno ob tem niti ne pomislite, da se v teh primerih, ukvarjate z geografijo.

Preberite tudi:

Nazaj v šolo: Taksonomija – znanstvena klasifikacija živih bitij

Z geografijo se srečujete na vsakem koraku

V nekaj prispevkih boste spoznali oz. obnovili osnove geografije, katere ste morda včasih briljantno obvladali, danes pa ostaja na njih morda le spomin, zavit v megli. Tega se verjetno vsaj občasno zavedate ob kakšni razvedrilni oddaji, ko na zastavljeno vprašanje, ki spada v rang lahkih vprašanj, ne poznate odgovora. Takrat se verjetno spomnimo šolskih dni, ko je bilo to znanje za vas »mačji kašelj«.

Geografijo praktično srečujete na vsakem koraku, zato je prav, da spoznate vsaj nekaj osnovnih pojmov, ki se nanjo nanašajo.

Beseda »geografija« izhaja iz grščine in je sestavljena iz dveh besed: Gaia (γαια) – zemlja in grafein (γραφειν) – opisovati. V slovenščino je beseda geografija prevedena v zemljepis. Dobesedno bi lahko prevedli, da pomeni geografija opisovanje zemlje.

Beseda »geografija« izhaja iz grščine in je sestavljena iz dveh besed: Gaia (γαια) – zemlja in grafein (γραφειν) – opisovati.
Beseda »geografija« izhaja iz grščine in je sestavljena iz dveh besed: Gaia (γαια) – zemlja in grafein (γραφειν) – opisovati.
Vir slike: Pixabay

Predmet geografije so litosfera, hidrosfera, atmosfera in biosfera

Takšno poimenovanje je uvedel grški geograf in matematik Eratosten (275–195 pr. Kr.). Gre torej za vedo o zemeljskem površju, ki raziskuje vse pojave, ki vplivajo na njegovo obliko in procese delovanja nanj ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Predmet preučevanja geografije so litosfera, hidrosfera, atmosfera in biosfera. Litosfera pomeni zunanjo lupino našega planeta, hidrosfera pomeni vode, ki se nahajajo na zemlji in pod njo, atmosfera je plinska plast, ki ji rečemo zrak, biosfera pa je območje življenja na zemlji.

Litosfera – zunanja lupina planeta

Litosfera vključuje skorjo in zgornji del plašča. Razbita je na posamezne dele, tektonske plošče. Lastnost litosfere je, da plava na astenosferi, ki je sestavljena iz tekočih kamnin v plastičnem stanju. Debelina litosfere je med 1,6 km in 130 km. Najtanjša je na oceanskem dnu, najdebelejša pa na najstarejših delih kontinentov.

Litosfero sestavlja deset tektonskih plošč, ki se premikajo na tri načine. Prvi način je konvergentni, ko rineta plošči druga ob drugo, drugi je konstruktivno, ko se plošče medsebojno razmikajo in transformacijsko, ko plošči drsita druga ob drugo.

Ko plošči rineta druga ob drugo posledično nastajajo gore, ko se razmikata, nastajajo oceani, ko pa rineta druga ob drugo nastajajo potresi.

Litosfero sestavlja deset tektonskih plošč, ki se premikajo na tri načine.
Litosfero sestavlja deset tektonskih plošč, ki se premikajo na tri načine.
Vir slike: Wikipedija

Hidrosfera – voda na planetu

Zemljino hidrosfero sestavljajo predvsem oceani, prav tako zajema vsa morja, jezera, reke in podzemne vode. Zemlji je tudi »Modri planet«, ker ima v primerjavi z drugimi planeti v osončju veliko vode. 70,8 % zemeljske površine namreč zavzema voda, od tega je 97 % morska voda in 3 % sladka voda.

Voda je nujno potrebna za življenje na zemlji, saj jo potrebuje vsak živ organizem. V obdobju razvoja človeka se hidrosfera ni spreminjala. Voda je razporejena v treh velikih prostorih, v morjih, na celinah in v ozračju. V ozračju je zelo malo vode in sicer stotisočinka od celotne količine hidrosfere.

Atmosfera – ozračje

Plinska zmes zraka ali zemljina atmosfera obkroža zemljo. V zraku so različni plini med katerimi prevladujejo dušik (78 %), kisik (21 %), argon (1%) in ostali plini. Sestava zraka se z naraščanjem nadmorske višine spreminja. Ozračje varuje življenje na zemlji z vsrkavanjem Sončevega ultravijoličnega sevanja in z izenačevanjem prevelikih temperaturnih razlik med dnevom in nočjo.

Ozračje nima ostre meje in se z višino vse bolj redči, zato se ga tudi ne da točno ločiti od zunanjega vesoljskega prostora. 75 % ozračja leži znotraj 11 km planetne površine. Višina 120 km označuje mejo, kjer pri vračanju vesoljskih plovil postanejo vplivi ozračja opazni. V praksi označuje mejo vesolja t. i. Kamanova ločnica, ki je na 100 km višine.

Biosfera – območje življenja na zemlji

Biosfera vključuje vsa živa bitja na zemlji in njihova razmerja, vključno z njihovo povezavo z elementi litosfere, hidrosfere in ozračja. Gre za vsa živa bitja od bakterije do kita, ki so prisotna na vsem zemeljskem površju od obeh polov do ekvatorja.

Novejše raziskave kažejo, da je obseg mikrobnih živih tvorb v zemljini skorji večjo, kot vseh drugih živih bitij na zemlji, od živalstva do rastlinstva. Natančen obseg zemljine biosfere je težko izmerljiv. Večina ptic leti na 650 do 1800 m, po drugi strani pa obstajajo vrste rib, ki živijo na globinah tudi 8370 m.

V nekaj nadaljnjih prispevkih bomo zato skušali na poljuden način pojasniti nekaj osnovnih pojmov, ki vsekakor sodijo v našo splošno izobrazbo.
V nekaj nadaljnjih prispevkih bomo zato skušali na poljuden način pojasniti nekaj osnovnih pojmov, ki vsekakor sodijo v našo splošno izobrazbo.
Vir slike: Pixabay

Človek in geografija sta neločljivo povezana

Proučevanje geografije vam lahko obudi zavedanje, da je pravzaprav vse, kar proučuje ta veda, povezano s človekom. Ob dejstvu, da bi brez zemeljskega površja, brez vode, brez zraka in brez ustreznega življenjskega okolja, vse življenje v trenutku izginilo, je vsekakor prav, da občasno pomislite tudi na to.

Prevelika vpetost v vsakdanjik, ki se praviloma giblje na relaciji dom-služba-šola, je vsekakor preveč stresna, zato prej ali slej človeku izprazni »življenjske baterije«. Zato je prav, da človek vsaj za nekaj časa na dan usmeri svoj pogled tudi v planet, brez katerega ne bi bilo življenja.

Nepoznavanje osnovnih pojmov vas lahko privede v zadrego

V nekaj nadaljnjih prispevkih bomo zato skušali na poljuden način pojasniti nekaj osnovnih pojmov, ki vsekakor sodijo v našo splošno izobrazbo. Morda tudi zaradi tega, ker se lahko prej ali slej pojavite kje v javnosti, ko vas bo npr. kdo na kakšnem kvizu spraševal kolikšno površino zavzema naša država in boste ob morebitnem neznanju, pošteno zardevali.

Po vsej verjetnosti ste to v času šolanja vedeli, danes pa ima s tem marsikdo težave. Torej, če koga zanima, lahko obnovimo znanje ob podatku, da je površina Slovenije 20.271 km2. Ravno zaradi takšnih stvari, bomo skušali vsaj v osnovi predstaviti nekaj geografskih dejstev našega planeta.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice