Duševno zdravje študentov je ogroženo

Samota, občutek stagnacije, finančne težave, strah pred prihodnostjo – študentje vse pogosteje čutijo čustvene stiske.

Študentje so skupina mladih ljudi, ki iz najstništva prehaja v odraslost, pri tem pa gradi svojo identiteto. Gradniki identitete so običajno študij, družba, študentsko delo, partnerji, razne prostočasne dejavnosti in mnogi drugi elementi, ki so nepogrešljivi del mladosti.

Preberite tudi:

»Nisem več otrok in tudi odrasel še ne«

Doc. dr. Andreja Poljanec: Koronakriza izbistrila prej dokazana spoznanja – varni in čustveno bogati odnosi so blagostanje

Preživeti, a ne znoreti

Ker so ukrepi silovito posegli v življenja mladih odraslih in jim odvzeli, ali korenito spremenili temeljne aktivnosti, preko katerih se študentje dokazujejo, razvijajo in spoznavajo svet odraslosti, so se mnogi znašli v globokih duševnih stiskah.

Izguba študentskega dela

V zadnjem letu je bilo na voljo znatno manj študentskih del kot običajno. Posledično je veliko študentov izgubilo svoje delo, s tem pa ves svoj mesečni prihodek, ki jim je pred tem omogočal boljšo finančno stabilnost in jih uvajal v neodvisnost.

Izguba dela je velik čustveni udarec sam po sebi, a vse, kar sledi za tem, je lahko še huje: izguba tistih dobrin, ki so bile pogojene z zaslužkom (denimo, bivanje v univerzitetnem mestu), nezmožnost varčevanja za prihodnost, pomanjkanje izkušenj, ki so predpogoj za prihodnja študentska dela, boleč občutek lastnega parazitizma do staršev in paranoični strah pred kakršnimikoli morebitnimi stroški, ki bi lahko nastali, in ki bi jih bilo nemogoče poravnati.

Študentje, ki so v zadnjem letu iskali študentsko delo, pri tem običajno niso imeli veliko sreče. Zavrnitev za zavrnitvijo v samem začetku karierne poti lahko močno zamaje študentovo samopodobo in načne voljo do dela.

Siti študija na daljavo

Zaradi dolgotrajnega študija na daljavo in skoraj ničnih upanj o vrnitvi na fakultete, mnogi izgubljajo interes za študijsko smer, ki so jo izbrali. Simbolični stik med študenti in predavatelji, ki ga omogočajo spletna predavanja, je v resnici prej podoben strmenju v sliko le deloma poznanih oseb, možnosti za medsebojno spoznavanje so neprimerljivo manjše, pomoč med študenti oz. konzultacije s predavatelji potekajo v veliko manjšem obsegu kot pri študijo v živo, in posledično so študentje tudi pri študiju, ki bi naj bilo eno njihovih najbolj »socialnih« dejavnosti v zadnjem letu, obsojeni na samoto in golo učenje nekega gradiva v sobi.

Če k temu prištejemo še prikrajšanje za praktični del študijskega izobraževanja in negotovo sliko o prihodnosti, ni nič presenetljivega, da mladi izgubljajo interes za izobraževanje. Namesto upanja in samozavesti, ki naj bi ga študij prinašal študentu, je ta zdaj postal le še en stresni faktor, velika skrb in vir tesnobnih in depresivnih občutij.

Osamljenost in dolgčas

Druženje, spoznavanje novih prijateljev, iskanje partnerjev in razvijanje prijateljskih ter ljubezenskih odnosov je eden izmed najlepših delov mladosti. Velike praznine, ki je nastala na mestu pogrešanih stikov, zabav, druženj in skupinskih dejavnosti, ni lahko zapolniti, ali je vsaj ni mogoče zapolnjevati trajno. Prav tako je (deloma) onemogočeno tudi ukvarjanje z nekaterimi koristnimi hobiji, na primer ukvarjanje s skupinskimi športi, fitnes rekreacija, skupinske umetniške dejavnosti, obiskovanje kulturnih ustanov in podobno.

Splošno mišljenje, da prekinitev kakšne izmed ljubiteljskih dejavnosti študentom ne predstavlja hudega čustvenega udarca, ali da mladi z lahkoto nadomeščajo izgubljene stike z moderno tehnologijo, je napačno, ker je osredotočeno le na eno izgubo, ki so jo utrpeli mladi, in ne na splet izgub, na udarec za udarcem, ki drug drugega poslabšujejo, čustveno poškodovanemu pa onemogočajo, da bi se efektivno spoprijel z eno ali drugo težavo.

Črnogledost, monotonija vsakdanjika in življenje, v katerem je število težav preseglo število pozitivnih trenutkov, se kažejo v porastu anksioznosti, depresije in drugih duševnih težav.

Mentalno zdravje študentov tako slabo kot še nikoli?

Raziskava o potrebah po psihosocialni podpori v času ukrepov za zajezitev epidemije covida-19, ki jo je izvedel NIJZ, in je potekala med novembrom in januarjem, je pokazala nekaj zaskrbljujočih podatkov. Kar 89 odstotkov od 484 anketiranih študentov je pri sebi opažalo motnje v razpoloženju – anksioznost in depresijo, malo manj kot 24 odstotkov vprašanih ima tudi samomorilne misli.

Druge psihične težave, o katerih so govorili, so tesnoba, obup, jeza, nihanje razpoloženja, panični napadi, napadi joka, motnje koncentracije…

Mentalno zdravje je pomembno.

Če pri sebi ali pri svojem bližnjem opažate poslabšanje duševnega zdravja, je pomembno, da stiske ne skušate premagati čisto sami, ali jo skrivate. Pokličite na pomoč nekoga, ki vam je blizu, osebnega zdravnika, psihiatra ali obiščite katerega izmed centrov za svetovanje. V primeru hude stiske lahko pokličete tudi urgentno psihiatrično ambulanto univerzitetne psihiatrične klinike ali številko 112.

Na voljo so vam tudi naslednje številke:

Klic v duševni stiski: 015 299 900

Zaupni telefon Samarijan: 01 116 123

TOM telefon za mladostnike in otroke: 01 116 111