Skip to content

Franc Bogovič: Pred nami je desetletje velikih sprememb, sprejmimo izzive za energetsko preobrazbo, čas je za akcijo!

V EU je dosežen dogovor glede podnebnega zakona. Pripraviti se moramo na 55 % znižanje emisij do leta 2030 in znati uporabiti EU sredstva za energetsko preobrazbo gospodarstva in družbe.

Podnebne spremembe so svetovni izziv, ki vpliva na vse ravni družbe in celotno gospodarstvo, tako v Sloveniji kot v Evropi. EU, ki sicer proizvede okoli 9 % svetovnih količin toplogrednih plinov, se je odločila biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam s ciljem, da do leta 2030 doseže najmanj 55-odstotno neto zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990.

Končni cilj podnebne politike EU je, da do leta 2050 postanemo ogljično nevtralen kontinent. Gre za zelo ambiciozen cilj, saj je EU v obdobju 1990 – 2020 uspela zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 25 %, v obdobju 2021 – 2030 pa bomo morali izpuste zmanjšati za nadaljnjih 30 %. Evropi sledijo v okoljskih prizadevanjih tudi ZDA in Kitajska, ki proizvedeta vsaka več kot 20 % svetovnih količin toplogrednih plinov. ZDA imajo cilj 43 % zmanjšanja količin toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990). Kitajska si je zastavila cilj, da bo ogljično nevtralna leta 2060.

Ker gre za velike spremembe v energetskem sektorju, stanovanjskem sektorju, prometu, industrijskem sektorju in kmetijstvu, bodo za preobrazbo družbe in gospodarstva potrebna ogromna vlaganja tako javnega sektorja, gospodarstva, kot tudi posameznikov. Zeleni dogovor (ang.: Green Deal) postaja osnovna razvojna paradigma EU, zato bo 30 odstotkov skupnih odhodkov iz proračuna EU za obdobje 2021–2027 namenjenih projektom, povezanih s podnebjem in doseganjem podnebne nevtralnosti.

Evropska komisija bo junija predstavila nov podnebno-energetski paket ukrepov za doseganje cilja 55-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 in doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pričakuje se ukrepe na različnih področjih: energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, standardi CO2 za vozila, obdavčitev ogljika in trgovanje z ogljikom, upravljanje z zemljišči.

Ta zakonodajni paket ni nekaj novega, temveč nekaj, kar mnogi po Evropi pričakujejo oz. ga tudi soustvarjajo. Cilj 55 % znižanja toplogrednih izpustov do leta 2030 zahteva številne spremembe v nacionalnih zakonodajah držav članic EU, zatem pa hitro sprejemanje sprememb tudi v realnem življenju, v gospodarstvu ter družbi, da bodo cilji, ki sledijo Pariškemu sporazumu, doseženi.

Na nedavnem strokovnem posvetu »Gospodarstvo v pripravah za 55 % znižanje emisij do leta 2030«, ki ga je organiziral Center energetsko učinkovitih rešitev – Zavod za spodbujanje inovativnih rešitev za trajnostni razvoj, energetsko učinkovitost in nizkoogljičnost, sem sodeloval v panelu: »Kaj za slovenska podjetja pomeni nov zakonodajni okvir »Fit for 55« oz. »Pripravljeni na 55«, kjer sem poudaril, da se je EU odločila biti vodilna v boju proti podnebnim spremembam z ambicioznimi cilji, da je ta smer jasna in da se morata tako gospodarstvo kot družba na to pripraviti.

Evropska sredstva iz naslova kohezijske politike, Načrt za okrevanje in odpornost ter program »Invest EU«

Po razširitvi EU smo v obdobju 2007 – 2013 imeli predvsem t. i. »infrastrukturno« finančno perspektivo, ki je bila pretežno usmerjena v podporo različnim infrastrukturnim projektom. Naslednja finančna perspektiva za obdobje 2014 – 2020 je že bila kombinirana kohezijska politika, ki je sicer delno še zajemala izgradnjo osnovne infrastrukture, a se je že usmerila v podporo razvoju, pametni specializaciji in mehkejšim vsebinam. Sedanja, nova finančna perspektiva 2021–2027 pa je tudi v luči covid-19 krize ob poudarkih zelenih in digitalnih ukrepov dobila še tretjo komponento: odporno družbo.

Te tri prednostne usmeritve EU: zelena, odporna in digitalna so osnovne aktualne usmeritve za preobrazbo evropske družbe. Evropa bo te usmeritve podpirala najprej skozi 7-letni finančni okvir v višini cca. 1200 milijard EUR, kjer bo treba kar 30–35 % sredstev uporabiti za zeleno usmeritev.

Zaradi pandemije covida-19 in posledične gospodarske ter socialne krize je Evropska komisija oblikovala še finančni program Naslednja generacija EU (Next Generation EU), ki obsega 750 milijard EUR. Tudi ta program ima v osnovi zahtevo za 37 % porabe za projekte, ki se uvrščajo v zeleno usmeritev, in 20 % porabe za projekte, ki zajemajo digitalno usmeritev. Ti dve usmeritvi se ves čas kombinirata za podporo preobrazi evropskega gospodarstva v smer zelenega in digitalnega.

Tudi program »Invest EU« je nov vir, kjer bo na razpolago cca. 300 – 400 milijard povratnih sredstev. Tudi ta sredstva bodo usmerjena v smeri zelenega in digitalnega.

Gospodarstvo mora dobro premisliti in se prilagoditi

Smer prihodnjega razvoja EU je tako določena. Mora pa evropsko in tudi slovensko gospodarstvo dobro premisliti in pre-orientirati svoje poslovne koncepte. Če bo prišlo denimo do velikega pritiska na emisijske kupone, je jasno, da bodo sektorji, kot so npr. premogovništvo, jeklarska in kemična industrija ter kmetijstvo, pod velikim pritiskom.

V svoje ustrezne razvojne projekte bo moralo vlagati tudi samo gospodarstvo, saj bodo evropska sredstva predvsem le podpora temu razvoju. In, če želimo preobraziti celotno ekonomijo, gospodarstvo, bodo ta vlaganja zelo nujna.

Pričakuje se prav tako, da bomo tudi posamezniki sami vlagali v energetsko prenovo svojih stanovanj in hiš, ter s tem na drugi strani privarčevali z manjšo porabo energije. Če bo ne-zelena energija v prihodnje dodatno obdavčena, bo toliko večji tudi interes posameznika za vlaganje v energetsko prenovo.

Postavlja se nov razpršen energetski koncept, v katerem bi naj postali tako imenovani aktivni odjemalci, kar pomeni na eni strani, da bodo pametna omrežja usklajevala našo porabo električne energije, glede na proizvodnjo električne energije. Veliko se stavi tudi na povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, tudi v gospodinjstvih v malih sončnih elektrarnah.

Zaman se je torej spraševati, kam gremo, smer je jasna. Se bo pa treba znati dovolj hitro organizirati za EU sredstva in spretno uporabiti vse EU finančne mehanizme, ki so oz. bodo na voljo.

Priložnosti Slovenije

Glede industrijskih priložnosti, po katerih bi bila lahko Slovenija prepoznana v prihodnje, poleg obstoječe elektro-mobilnosti in avtomobilskega grozda, ki pomenita dobro delujočo industrijo, pa vidim eno največjih razvojnih priložnosti v lesni industriji, saj je Slovenija bogata z lesom kot naravno surovino, in prav les je ena večjih priložnosti Slovenije.

Slovenija ima veliko lesa, ki ga z malo energije in brez onesnaževanja lahko predelamo v vrhunske izdelke z veliko dodano vrednostjo. Vir slike: Pixabay.
Slovenija ima veliko lesa, ki ga z malo energije in brez onesnaževanja lahko predelamo v vrhunske izdelke z veliko dodano vrednostjo.
Vir slike: Pixabay.

V kmetijstvu ter na podeželju pa so naše velike priložnosti v smeri razvoja pametnega podeželja po konceptu Pametnih vasi, v njem pa tudi v trajnostnem turizmu, v katerega lahko povežemo vse od zdravstvenega turizma do ekološke ponudbe hrane.

Pred nami so velike spremembe, zato je nujno, da v Sloveniji sprejmemo razvojno vizijo, ki bo dala odgovore, kako se bomo preobrazili v nizkoogljično družbo, in takoj začnemo s potrebnimi ukrepi ter potrebnimi investicijami.

V kolikor ne bomo razumeli izzivov današnjega časa in se bomo zgolj prepirali o smereh razvoja ter tako capljali na mestu, bomo postali energetsko odvisni od drugih, dvignile se bodo cene energije, kar bo imelo za posledico energetsko revščino med ljudmi z nižjimi prihodki in padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Pred nami je desetletje velikih sprememb, sprejmimo izzive, čas je za akcijo!

Franc Bogovič, poslanec SLS v Evropskem parlamentu (SLS/EPP Group) in podpredsednik SLS

Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice