Naredite nekaj za Zemljo

Narava, rastline, živali, voda, zrak in zemlja so sestavni del življenja, pa tudi zdravja, žal se mnogi tega premalo zavedajo in dnevno, na vsakem koraku hote ali nehote uničujejo lasten planet. Rešitev ni v tem, da se kaže s prstom na druge, ampak da vsak posameznik naredi nekaj dobrega za Zemljo. Če na to pozabite skozi leto, pa se na svoje drobno, dobro dejanje spomnite danes, na dan Zemlje.

Dan Zemlje je letos bolj digitalni, virtualni dogodek, ki poteka pod geslom »Obnovite naše Zemljo« (ang. Restore our Earth).

Preberite tudi:

Družinske aktivnosti v lockdownu

37. člen Zakona o vodah razdvaja državljane

Kje bomo živeli, če Zemlja postane neprimerna? Luna, Mars ali vesoljska plovila?

Običajno večino dogodkov ob dnevu Zemlje poteka v obliki različnih čistilnih akcij, nekaj jih je v Sloveniji v zadnjih dneh že bilo, letos žal zaradi epidemije običajne akcije potekajo malce drugače. Kar pa še ne pomeni, da ne morate nič narediti k obnovitvi našega planeta, ki je samo en.

Beseda o tem, kaj je dan Zemlje

Prvi dan Zemlje je bil 22. aprila 1970, ko sta aktivist iz San Francisca John McConnell in senator iz Wisconsina Gaylord Nelson ločeno pozvala Američane, naj se pridružijo protestom na lokalni ravni. Osrednje točke protestov so bil pomen pitne vodo, onesnaževanje zraka in učinki pesticidov. Kar 20 milijonov Američanov (10% prebivalstva) se je podalo na ulice in skupaj protestiralo.

Rezultati protestov so bili Zakon o čistem zraku, Zakon o čisti vodi in Zakon o ogroženih vrstah.

Aktivist McConnell je prvotno za dan Zemlje predlagal pomladno enakonočje (20. marca 1970), senator Nelson pa je na koncu izbral 22. april, ki je postal uradni datum praznovanja.

22. aprila so prvotno praznovali večinoma po Združenih državah, dokler ni Denis Hayes leta 1990 dogodek ponesel na globalno raven, v 141 držav in je dan Zemlje postal tudi svetovni praznik.

Veliko skupnosti praznuje dan Zemlje ves teden, ko se zvrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Danes dan Zemlje ni namenjen samo večji ozaveščenosti o okoljskih problemih, temveč postaja tudi dan konkretnih akcij – čiščenje strug rek, morij, gozdov …

Kaj lahko danes naredimo sami, da bomo jutri še imeli Zemljo?

Zemlja si zasluži spoštovanje, saj daje vsem živim bitjem bivanjski prostor, zemljo na kateri se lahko pridela hrano, pitno vodo, in zrak za dihanje.

Mogoče lahko vsaj danes, naredite nekaj dobrega za Zemljo in posledično zase. V nadaljevanju nekaj predlogov, kaj mogoče lahko spremenite v svojem življenju in na ta način ohranjate Zemljo pri življenju.

Čebelice so naše prijateljice

Ni treba posebno razlagati, da so čebele zelo pomembne za naše življenje. Če imate vrt, nasadite rastline, ki privlačijo čebele, rastline ki izločajo nektar in dajejo cvetni prah. V Sloveniji je okoli 1000 vrst rastlin (spomladansko cvetje (leska, zvončki, trobentice, žafran, vrbe, teloh, resa, divja češnja, regrat), sadno drevje, akacija, lipa, javor, kostanj, gozdna podrast in travniške rože), na katerih lahko čebele nabirajo nektar in cvetni prah.

Če imate možnost, da bi naredili domačo čebeljo hišico, ali se čebelnjak, vam bo narava hvaležna.

Sprehodi z vrečko v roki

Eden najboljših načinov za povezavo z Zemljo je čiščenje. Pojdite na sprehod z vrečko za smeti in poberita vse plastenke in plastične izdelke, ki jih najdete na poti. Verjemite presenečeni boste, koliko smeti se najde na sprehajalnih poteh.

Morda poznate kakšno divje odlagališče, ki ga je treba očistiti. Če poberete zgolj plastične izdelke, vrečo ali dve, ste naredili veliko. Da pa v vašem delu ne bo dodatne obremenitve okolja, poskrbite tudi za to, da potem nabrano pravilno razporedite v zabojnike za smeti. Vsaka plastenka ne spada v zaboj za plastiko.

Zamenjajte gospodinjske izdelke

Če se sprehodite skozi kuhinjo, boste kaj hitro ugotovili, da uporabljate veliko plastičnih izdelkov – kuhalnice, lonček ali krožnik za otroke, posodic za shranjevanje živil, različne folije …

Če vsaj en plastičen izdelek zamenjate za različico, ki je okolju prijaznejša in se jo da reciklirati, je to vsekakor korak k očiščenju Zemlje.

Posadite drevo

Drevesa »prestrežejo« zrak poln različnih plinov, hladijo pregreta mesta, koristijo kmetijstvu, podpirajo opraševalce, zmanjšujejo tveganje za prenos bolezni in spodbujajo lokalno gospodarstvo. Ste vedeli, da zasaditev enega hrasta prinese več vrst žuželk in ptic kot celotno dvorišče rastlin?

V Sloveniji je kar nekaj teh akcij, ko se sadijo drevesa, ena zadnjih je bila v Celju, ob Evropskem prvenstvu v nogometu U21. Za vsako reprezentanco so posadili eno drevo. Mogoče bi bilo smiselno še kdaj ponoviti takšno akcijo ob kakšnih drugih dogodkih.

Pozanimajte se v svojem lokalnem okolju, kakšne so možnosti, oziroma če že tovrstne akcije organizirajo in se jim pridružite.

Reklamni katalogi

Ste vedeli, da se večino reklamnih katalogov ne da reciklirati? Koliko reklam tedensko pristane v vašem poštnem nabiralniku? Pogledate čisto vse? Če katalogov in reklam dejansko ne berete, odjavite vsaj vse tiste, ki so naslovljene na vas, lahko pa na nabiralnik nalepite, ali napišete, da ne želite prejemati reklam.

Zmanjšajte, ponovno uporabite, reciklirajte na vrtu

Skrb zase in za naravo pomeni, da ste manj potratni in tudi prihranite denar. Kdo bi temu lahko oporekal? Z nekaj spretnosti in ideje lahko znova uporabite, reciklirajte različne domače izdelke. Plastične plastenke, posodice od sladoleda, jajc, steklenice … marsikaj kar bi dejansko vrgli v smeti lahko z malce spretnosti spremenite v nekaj drugega in hkrati prihranite. Povrh vsega, pa v »predelavo« lahko vključite tudi otroke.  

Iščite alternative za pesticide

Vse več vrtnarjev in kmetov, išče načine, kako gojiti sadje in zelenjavo brez kemikalij ali pesticidov – na način, ki deluje in celo ob tem prihranijo denar. Velik del tega je zgolj osredotočanje manj na rastlino in bolj na zdravje tal, ki podpirajo rastlino. Če je zemlja z bogata z organskimi hranili, rastline uspevajo.

Izobrazite se o tem, kako lahko zemljo obogatite brez kemikalij. Prav tako boste na spletu našli ogromno predlogov, kako odstraniti škodljivce. Priključite se različnim skupinam na spletu in poiščite alternative. Res pa je, da včasih preprosto ne gre.

Varujte vodo

Dokler nam iz pipe priteče pitna voda, se še vedno ne zavedamo, kakšno srečo imamo.

Za zalivanje vrtov si uredite raje zbiralnike deževnice. Pri pomivanju posode bodite ekonomični in ne puščajte teči vode kar tako. Tudi ko se tuširate bodite ekonomični.

Vodo dostikrat »mečemo stran«, pa se tega niti ne zavedamo, saj nam je samoumevno, da je tu, ko jo potrebujemo.  

Razmislite o svoji prehrani!

Približno ena tretjina hrane, ki jo leto pridelamo odvržemo. Običajno se to zgodi, ko hrano kupimo, a je ne porabimo pravočasno. V zadnjem letu smo se zaradi epidemije bili primorani bolj organizirati pri nakupih. Marsikdaj pa se še vedno zgodi, da kupimo kaj, kar nam potem ostane in moramo zavreči.

Načrtujte tudi svoje obroke, ter sestavine razporedite tako, da ne bo »ostankov«. Na spletu prav tako najdete tisoč in eno idejo za odlične obroke, ki nastanejo iz »ostankov«.

Vključite otroke v »spremembe«

Otroci se hitro učijo, zato v vaš plan spremembe vključite tudi njih. Sprehod in igra, kdo bo pobral več smeti, lahko postane hitro zabavno tekmovanje. Posaditev drevesa družinska tradicija. Oblikovanje lončkov iz predmetov, ki bi drugače bili zavrženi, družinsko druženje. Pripravljanje okusnih obrokov iz »ostankov« pa se lahko hitro spremeni v pravcati Masterchef.

Vsak korak, ki pripomore k očiščenju Zemlje je pomemben, naredite jih toliko, kot jih zmorete in pomembno boste prispevali k temu, da bomo še vsaj nekaj časa lahko živeli na planetu, ki ga pridno uničujemo.