Naprej na vsebino

Nazaj v šolo: Kaj so podnebni pasovi?

Bi znali odgovoriti na vprašanje, v katerem podnebnem pasu se nahaja Slovenija? Kaj sploh je podnebni pas in kaj ga določa? Zagotovo smo na ta vprašanja vsi znali odgovoriti v času šolanja. Ker gre pri vprašanju podnebnih pasov za splošno znanje, je prav, da ga ponovimo in utrdimo.

Preberite tudi:

Nazaj v šolo: Zakaj sta pomembni zemljepisna širina in dolžina?

Nazaj v šolo: Kako dobro poznamo geografijo?

Naš planet ima pet podnebnih pasov

Podnebni ali toplotni pasovi so območja, ki se razprostirajo po celotni Zemlji. Predstavljamo si jih lahko kot sklenjene pasove, ki so razporejeni drug nad drugim. Ločimo pet podnebnih pasov, ki so enakomerno razporejeni po severni in južni polobli. Bistvena značilnost posameznega podnebnega pasu je temperatura, ki se sorazmerno niža z naraščanjem zemljepisne širine.

Med podnebnimi pasovi ločimo tropski, subtropski, zmerno topli, subpolarni in polarni pas. Že po njihovih imenih lahko sklepamo, kateri pas je toplejši oz. hladnejši od drugega. Poleg temperature je pri posameznih podnebnih pasovih pomembna tudi količina padavin. Posamezni pasovi se delijo tudi v t.i. podpasove, ki jih določajo različni tipi podnebja.

Ločimo pet podnebnih pasov, ki so enakomerno razporejeni po severni in južni polobli. Bistvena značilnost posameznega podnebnega pasu je temperatura, ki se sorazmerno niža z naraščanjem zemljepisne širine. Vir slike: Wikipedija.
Ločimo pet podnebnih pasov, ki so enakomerno razporejeni po severni in južni polobli. Bistvena značilnost posameznega podnebnega pasu je temperatura, ki se sorazmerno niža z naraščanjem zemljepisne širine.
Vir slike: Wikipedija.

Tropski podnebni pas

Tropski podnebni pas se razprostira od ničelne točke zemljepisne širine na ekvatorju, do 23,5 stopinj zemljepisne širine na severnem in južnem povratniku. Ta podnebni pas zajema ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho in tropsko suho podnebje.

Ekvatorialno podnebje sega od ekvatorja do 10 stopinj severne in južne geografske širine. Temperature se gibljejo med 20 in 30 stopinj Celzija. Ob ekvatorju je tudi območje stalnega nizkega  zračnega tlaka, zato se pojavijo tudi pasati, ki prinesejo veliko padavin, med 1500 in 2000 mm letno. Ob ekvatorju raste tudi tropski deževni gozd.

Savansko podnebje se razteza med 10 in 20 stopinj severne in južne zemljepisne širine, v Aziji do 30 stopinj. Temperature se gibljejo med 20 in 30 stopinj Celzija. Temperature nekoliko bolj nihajo kot v ekvatorialnem pasu, glavna značilnost tega podnebja pa sta deževna in sušna doba. Rastlinstvo je predvsem travniško, pojavljajo se tudi drevesa.

Tropsko polsuho podnebje se nahaja južno od severnega in severno od južnega povratnika. Tudi tukaj so temperature v povprečju med 20 in 30 stopinj Celzija, s tem, da so značilna velika temperaturna nihanja. Padavin je med 250 in 500 mm letno. Prst je puščavska, skoraj brez rastlinstva, zato je to območje neprimerno za poljedelstvo.

Tropsko suho podnebje leži tik ob povratnikih severne in južne zemljepisne širine. Temperature se gibljejo podobno kot v polsuhem podnebju. Padavin je manj kot 250 mm na leto, torej še manj kot v polsuhem podnebju. Rastlinstvo je puščavsko. Večinoma rastejo šopasta trava, trnati grmički in kaktusi.

Subtropski podnebni pas

Subtropski pas se nahaja med obema povratnikoma in 40 stopinj severne in južne zemljepisne širine. V tem pasu se že oblikujejo letni časi. Subtropski pas ima subtropsko suho, subtropsko polsuho, monsunsko, subtropsko vlažno in sredozemsko podnebje.  Povprečna temperatura je med 10 in 30 stopinj Celzija.

Subtropsko polsuho in suho podnebje ležita v neposredni bližini povratnikov, zato gre marsikje za nadaljevanje tropskega polsuhega podnebja. V primerjavi s tropskim suhim in polsuhim podnebjem so opazna precej večja temperaturna nihanja čez leto, pozimi pa lahko padejo tudi pod ledišče. Na teh območjih so bile izmerjene najvišje temperature na svetu.

Za monsunsko podnebje so značilni monsunski vetrovi. Poleti je več padavin zaradi vlažnega monsuna, pozimi pa je zaradi suhega monsuna padavin manj. Vir slike: Pixabay.
Za monsunsko podnebje so značilni monsunski vetrovi. Poleti je več padavin zaradi vlažnega monsuna, pozimi pa je zaradi suhega monsuna padavin manj.
Vir slike: Pixabay.

Za monsunsko podnebje so značilni monsunski vetrovi. Značilen je izrazit poletni višek padavin, zaradi vlažnega monsunskega vetra, ki piha v poletnih mesecih. Nasprotno je pozimi zaradi suhega monsuna zelo malo ali nič padavin. Poleti je monsun pravi blagoslov za države južne in jugovzhodne Azije, saj izsušenim poljem prinaša nujno potrebno vodo.

Subtropsko vlažno podnebje je temperaturno podobno sredozemskemu. Razlika je v tem, da so v tem podnebju padavine skozi vse leto bolj enakomerno porazdeljene, največ jih pa je poleti. To podnebje je značilno za zahodne dele kontinentov. Prst je puščavska, prav tako rastlinstvo.

Sredozemsko podnebje se nahaja med 30 in 40 stopinj severne in južne zemljepisne širine. Pojavlja se ob obalah južne Evrope, Severne Amerike in delčka Azije. V Severni Ameriki je takšno podnebje v Kaliforniji, najdemo ga tudi v Južni Ameriki in v srednjem Čilu pa tudi na jugozahodu in jugu Afrike ter Avstralije.

Zanj so značilna dolga in vroča poletja in mile ter deževne zime. Temperature so lahko zelo visoke, suša lahko traja celo več mesecev. Pozimi pridejo ta območja pod vpliv potujočih ciklonov, ki prinašajo dež. Na teh območjih pade letno med 350 do 900 mm padavin.

Zmerno topli pas

Za podnebja zmerno toplega pasu je značilno menjavanje letnih časov. Celina se hitro segreje in ohladi. Najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na podnebje, sta oddaljenost od oceana in geografska lega. Količina padavin se zmanjšuje z razdaljo od morja proti notranjosti, hkrati pa se povečujejo temperaturne razlike med poletjem in zimo.

Zmerno topli pas ima oceansko, celinsko vlažno, celinsko polsuho in suho ter zmerno hladno podnebje. Oceansko podnebje je značilno za zahodne dele kontinentov. Posebej izrazito je v zahodni Evropi, saj zaradi ravninskega površja sega daleč v notranjost in le počasi prehaja v celinsko podnebje. Za to območje je značilna vremenska spremenljivost, stalna oblačnost in megla.

Celinsko vlažno podnebje je značilno za notranjost in vzhodne obale kontinentov. Na južni polobli tega podnebja skoraj ni. V južnih predelih tega podnebja so poletja še dokaj vroča, proti severu pa čedalje hladnejša. Večina padavin pade poleti, značilni so pogosti nalivi. Pozimi so padavine v obliki snega.

Celinsko polsuho in suho podnebje je značilno le za osrčja celin. Temperaturna nihanja so čez leto večja kot v subtropskem suhem in polsuhem podnebju. Za celinsko polsuho podnebje je značilna letna količina padavin med 250 in 500 mm, za celinsko suho pa pod 250 mm.

Zmerno hladno podnebje zajema širok pas v severnem delu kontinentov, ki se na zahodnih delih Evrazije in Severne Amerike razprostira severno od 60. vzporednika, v vzhodnih pa že severno od 50. vzporednika. Poletja so kratka in relativno mila, zime pa izjemno mrzle. Temperature se pod ničlo zadržujejo med 6 in 7 mesecev.

Podnebni pasovi so ogromna območja, ki se v obliki pasov razprostirajo čez celotno Zemljo. Osnovno izhodišče za njihovo določanje je temperatura.Podnebnim tipom znotraj podnebnega pasu je skupna temperatura, razlikujejo pa se v količini in razporeditvi padavin. Vir slike: Pixabay.
Podnebni pasovi so ogromna območja, ki se v obliki pasov razprostirajo čez celotno Zemljo. Osnovno izhodišče za njihovo določanje je temperatura. Podnebnim tipom znotraj podnebnega pasu je skupna temperatura, razlikujejo pa se v količini in razporeditvi padavin. Vir slike: Pixabay.

Subpolarni pas

Podnebje subpolarnega pasu zaznamuje zelo nizko sonce, ki v določenem delu leta sploh ne pogleda izza obzorja. Rednega menjavanja dneva in noči ni, določen del leta tako zavzameta le polarni dan in polarna noč. Letna časa sta samo dva: izjemno mrzla zima in nekoliko toplejše, a še vedno hladno poletje.

Subpolarni pas ima tundrsko ali subpolarno podnebje. Značilno je za skrajne dele Evrazije in Severne Amerike, kjer gozd zaradi nizkih temperatur ne uspeva več. Temperaturna nihanja čez leto zaradi vpliva morja niso tako skrajna kot pri zmerno hladnem podnebju. Padavin je malo.

Polarni pas

Za podnebje polarnega pasu je značilno polarno podnebje. Zajema območje stalno zamrznjenega ledenega morja, notranje dele Grenlandije in Antarktiko. Temperature so vse leto pod ničlo, padavin je manj kot v tundrskem pasu, zato lahko govorimo tudi o ledenih puščavah. Vse padavine padejo v obliki snega, ki se zaradi nizkih temperatur samo kopiči.

Kam uvrščamo Slovenijo?

Kam spada glede na tip podnebja Slovenija? Vsekakor jo uvrščamo v zmerno topli pas. Se pa v naši državi prepleta več vrst tipov podnebja, med katerimi prevladuje zmerno celinsko podnebje. Povprečne temperature najhladnejšega meseca so nižje od 0 stopinj Celzija. Na vzhodnem delu tega podnebja se pojavlja tudi poletni višek padavin, ki je značilen za podnebje celinske Evrope.

Ker leži del našega ozemlja ob morju, ta del uvrščamo v submediteranski podnebni tip. To je najbolj milo podnebje v Sloveniji, saj vplivi morja blažijo zimski mraz in poletno vročino. Značilne so mile zime in največ sončnih dni v državi. Od pravega sredozemskega podnebja se loči po večji količini padavin in nižjih temperaturah.

Alpsko podnebje je značilno za visokogorja, pripadajoče gorske doline in nekatere visoke dinarske planote. Je najbolj ostro podnebje v državi. Tam so najnižje temperature, kar jih najdemo v Sloveniji. Hkrati je to območje z največ padavinami, ki v hladni polovici leta praviloma padejo v obliki snega.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice