Naprej na vsebino

Po koncu epidemije covida-19 nas čaka epidemija alkoholizma

»40 dni brez alkohola«, »Šofer 0.0«, »Heroji furajo v pižami«, »Čista nula, čista vest«, »Vizija nič«, »Sporočilo v steklenici« so le majhen delež akcij, ki osveščajo o tem, kako škodljivo je pitje, a se vseeno zdi, da se v Sloveniji ne zavedamo, da alkoholizem je problem slovenskega naroda, ter, da je legalna odvisnost, do katere imamo zelo visok prag tolerance.

Organizacije, ki že vrsto let delujejo na področju alkoholizma in pomagajo ljudem, ki trpijo za posledicami pitja alkohola, ter se ukvarjajo s tistimi, ki so zaradi alkoholiziranosti nekoga drugega utrpeli posledice, so včeraj združile moči in na okrogli mizi »Alkoholizem – rak rana slovenskega naroda« širši javnosti predstavile, zakaj je nujno alkoholizem jemati resno.

Okroglo mizo so ob 50-letnici obstoja, v sodelovanju z Zvezo skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije (ZSZOS) in Društvom zakonski in družinski inštitut Eteos, organizirali v Klubu zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib Celje.

Po podatkih NIJZ je v Sloveniji kar 40 % 15-letnikov priznalo, da so prvič popili kozarček alkohola pri 13. letih oziroma še mlajši. Le-ti imajo štirikrat večjo možnosti, da bodo postali alkoholiki. V starosti med 25 in 46 let je kar 43 % ljudi priznalo, da je njihovo pitje tvegano. V zadnjih letih pa med temi, ki se opijajo, narašča delež mladih žensk.

Vsako leto v Sloveniji umre okoli 1000 oseb zaradi posledic alkohola, ali v prometnih nesrečah ali zaradi bolezenskega stanja ali v kakšnih drugih nesrečah. Država letno posredno ali neposredno porabi kar 228 milijonov evrov za stroške, ki so nastali zaradi alkoholizma. Za neposredne stroške kar vrtoglavih 147 milijonov, 81 milijonov evrov pa zaradi prometnih nesreč, posledic zaradi nasilja v družini, ločitev, storjenih kaznivih dejanj …

V času covida se je število oseb, ki potrebujejo pomoč zaradi alkoholizma, povečalo. Veliko organizacij, ki delajo na področju rehabilitacije in preventive, je v zadnjem letu delovalo okrnjeno. Sedaj, ko se počasi »norija« zaradi covida umirja, pa se je povečal naval na psihiatrične bolnišnice.

»Po koncu epidemije covida-19 bomo imeli epidemijo alkoholizma,« je napovedala Nataša Sorko (ZSZOS), ki je okroglo mizo tudi moderirala. Povedala je še, da »na terenu« opažajo pritisk na psihiatrične bolnišnice, saj je delo od doma, omejitve, zaprtje države … terjalo svoj davek.

Že lani je policija opazila več družinskega nasilja, če k temu prištejemo še, da so vsi tvegani pivci začeli le še bolj piti, organizacije, ki se ukvarjajo z rehabilitacijo in samim zdravljenjem alkoholizma, lahko upravičeno pričakujejo naval.

V Sloveniji imamo šest (psihiatričnih) bolnišnic, ki nudijo zdravljenje alkoholikom, in sicer v Idriji, Begunjah, Mariboru, Ormožu, Ljubljani in Vojniku. Po zdravljenju imajo zdravljenci možnost izbire med klubi zdravljenih alkoholikov (KZA) in klubi anonimnih alkoholikov (AA).

KZA je terapevtska skupina, ki jo načeloma vodi strokovno usposobljena oseba z ustrezno izobrazbo. AA temeljijo na samopomoči udeležencev, ki zasledujejo 12 korakov in lahko imajo strokovno usposobljenega vodja, največkrat pa skupino vodi zdravljenec, ki ima že »nekaj kilometrine«.

KZA so razporejeni po vsej Sloveniji in skoraj vsak večji kraj ima delujoč klub, le-ti so pa združeni v dve večji zvezi – ZSZOS in Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije.

Po koncu epidemije covida-19 bomo imeli epidemijo alkoholizma.
Po koncu epidemije covida-19 bomo imeli epidemijo alkoholizma.
Vir slike: Agencija za varnost prometa

Zveza klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije

Zveza KZA Slovenije združuje posamezna društva (skupine) zdravljenih alkoholikov in si prizadeva ozaveščati javnost o zdravem načinu življenja, brez škodljive rabe psihoaktivnih snovi. Izvajajo različne preventivne dejavnosti – Svetovalnica, rehabilitacijske dejavnosti, šolske preventivne programe, družinske preventivne programe, preventivne programe v delovnih organizacijah in preventivne programe v lokalni skupnostih.

PROGRAM SVETOVALNICA nudi brezplačno strokovno pomoč in anonimno svetovanje o škodljivi rabi alkohola in drugih drog. Izvaja se od Posočja do Krasa: v Bovcu, Tolminu, Idriji, Novi Gorici, Ajdovščini in Ilirski Bistrici.

Namenjena je posameznikom, ki želijo informacije in svetovanje o škodljivi rabi ter posledicah alkohola, marihuane, tobaka in drugih drog. Osebam, ki so se znašle v socialni stiski zaradi alkoholizma in/ali uporabe drugih psihoaktivnih snovi. Osebam, ki so končale bolnišnično oziroma ambulantno zdravljenje in niso uspele vzpostaviti trajnejše abstinence in recideventom. Ožjim družinskim članom oz. drugim posameznikom, ki so pomembni za osebo, ki ima težave z odvisnostjo.

Svetovalnica nudi informativne razgovore za vse posameznike, ki želijo več informacij o škodljivi rabi alkohola in drugih drog. Svetovalne in motivacijske razgovore za osebe, ki imajo težave s tvegano in škodljivo rabo alkohola, drugimi drogami ter za njihove svojce. Izobraževanja in ozaveščanje javnosti o posledicah škodljive rabe dovoljenih in prepovedanih drog (šole, delovne organizacije, lokalne skupnosti …).

PROGRAM REHABILITACIJA združuje 13 društev oz. klubov zdravljenih alkoholikov, ki izvajajo program rehabilitacije v 31 skupinah po Sloveniji. Gre za nadaljevanje zdravljenja, terapevtsko delo, ki poteka v strokovno vodenih skupinah enkrat tedensko.

Namenjena je posameznikom, ki so v preteklosti imeli težave s tveganim in škodljivim pitjem alkohola in so že vzpostavili abstinenco. Posameznikom, ki so vzpostavili abstinenco in v večini primerov zaključili bolnišnično ali ambulantno obliko zdravljenja odvisnosti od alkohola. Družinskim članom zdravljenih alkoholikov.

Uporabnik se v program vključi prostovoljno, sprejme in podpiše dogovor o sodelovanju ter ima vzpostavljeno abstinenco. Program mu potem nudi podporo in vzdrževanje abstinence, urejanje življenjskega sloga, podporo pri izboljšanju partnerskih in družinskih odnosov, podporo pri izboljšanju odnosov v delovnem in socialnem okolju in osebnostno rast.

Pred vključitvijo v program se s posameznikom in svojcem izvede enega ali več individualnih srečanj. V skupinah uporabniki s pomočjo terapevtke ali terapevta prevzemajo in utrjujejo nove življenjske vzorce, vztrajajo pri abstinenci, ohranjajo pridobljene veščine ter se medsebojno podpirajo v novem življenjskem slogu.

Izvajajo se tudi skupnostne oblike dela kot izventerapevtke dejavnosti, ki so namenjene učenju drugačnih veščin preživljanja prostega časa, pridobivanju novih izkušenj ter širjenju znanj ter socialnega kroga. Posamezniki se udeležujejo pohodov, piknikov, kulturnih prireditev, se družijo z drugimi skupinami iz Slovenije …

Mnogi starši, ko gredo na zabave, tematske večere na družabnih omrežjih potem objavljajo svoje fotografije s kozarci alkohola v rokah.
Mnogi starši, ko gredo na zabave, tematske večere na družabnih omrežjih potem objavljajo svoje fotografije s kozarci alkohola v rokah.
Vir slike: Mična

Zveza KZA Slovenije je nastala z namenom, da pomaga posameznim včlanjenim društvom pri njihovih naporih za nadaljnjo rehabilitacijo vseh članov, jim nudi vso možno strokovno in organizacijsko pomoč. Preko organizacije posameznih dogodkov si prizadevajo osveščati javnost o zdravemu način življenja brez škodljive rabe psihoaktivnih substanc. Prav tako je naloga zveze osveščati lokalno in širšo skupnost, da je odvisnost od alkohola družbeno zlo, ki ga je mogoče uspešno obravnavati oz. zdraviti. V začetnih stanjih že z aktivno pomočjo drugih zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev v klubih zdravljenih alkoholikov, v kasnejših stadijih pa z vključitvijo v zdravljenje bodisi v ambulantni bodisi v hospitalni obliki, ki se izvajajo v okviru specializiranih oddelkov psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji.

Nanje se lahko obrnete osebno (Trg 1. Maja 8, Tolmin), v ponedeljek med 8.00 in 14.00, torek med 13.00 in 19.00, sredo med 8.00 in 14.00, četrtek med 13.00 in 19.00 in petek med 8.00 in 14.00. Pokličete lahko tudi na telefonsko številko 041 753 412 (Friderik Lapanja) ali 031 479 296 (Teja Kumar). Lahko pa jim pišete na elektronski naslov zvezakzaslovenije@gmail.com.

Društvo Žarek upanja

Žarek upanja je nevladna, humanitarna organizacija, ki že več kot 20 let izvaja celostno psihosocialno pomoč ljudem, ki so se znašli v primežu alkoholizma ali drugih zasvojenosti. Poleg celostne psihosocialne pomoči tako alkoholikom, kot njihovim svojcem, nudi še rehabilitacijske programe, preventivne programe, predvsem za otroke in mladostnike. V sklopu preventivnih programov nudijo tudi šole za starše, izvajajo delavnice po šolah, se ukvarjajo z raziskovalnim dejavnostmi, zagovorništvom in imajo celo svojo gledališko skupino.

CELOSTNA PSIHOSOCIALNA OBRAVNAVA je namenjena uporabnikom s težavami zaradi tvegane, škodljive rabe alkohola ali zasvojenosti z alkoholom ter vključuje informiranje in svetovanje potencialnim posameznikom in družinam po telefonu, osebno, ali preko elektronske pošte, usmerjene svetovalne, motivacijske, razgovore za svojce in osebe s težavami zaradi tvegane, škodljive rabe ali odvisnosti od alkohola, ter individualno in skupinsko psihosocialno obravnavo posameznikov in družin.

Program je strokovno verificiran s strani Socialne zbornice Slovenije.

Uporabniki vključeni v program so spodbujeni k spremembi življenjskega sloga, k zdravemu načinu življenja, osebnostni rasti in delu na sebi s ciljem preprečevanja ponovitve odvisnosti. Program nudi tudi čustveno in strokovno oporo vsem, ki so vanj vključeni.

Če bi potrebovali njihovo pomoč jih pokličite na telefonsko številko 01 89 77 023 ali 01 89 77 023 ali 031 301 470. Lahko jim pišete tudi na elektronski naslov info@zarekupanja.net.

V društvo razvijajo tudi aplikacijo, ki bo kmalu ugledala luč sveta, s pomočjo katere boste lahko dobili informacije, kam se lahko obrnete na pomoč, kaj morate storiti, če menite, da imate težavo, ali če ima težavo vaš svojec.

Čas je, da se mišljenje »Če dela, pa menda lahko pije!«, »En kozarec rdečega na dan, odžene zdravnika stran!« počasi izkorenini iz miselnosti.
Čas je, da se mišljenje »Če dela, pa menda lahko pije!«, »En kozarec rdečega na dan, odžene zdravnika stran!« počasi izkorenini iz miselnosti.
Vir slike: Splet

Zavod Varna pot

Zavod Varna pot je nevladna organizacija, ki od leta 2007 združuje posameznike, ki so jih posledice prometnih nesreč najhuje prizadele. Povod za ustanovitev zavoda je bila smrt 12-letnice, ki jo je povozil alkoholiziran voznik na poti iz šole.

Zavod tako skupaj s somišljeniki in strokovnjaki z različnimi oblikami dela združuje aktivnosti za zmanjševanje števila umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah.

V letu 2017 so postali tudi nosilec in promotor programa FEVR Živimo Vizijo NIČ ter s tem še bolj zavezali k doseganju ciljev, med katerim je tudi ta, da bi do leta 2030 za 50 % zmanjšali najhujše posledice prometnih nesreč zaradi substanc in uresničili Vizijo NIČ do 2050.

Delujejo na treh področjih: psihosocialna pomoč osebam, ki so jih prometne nesreče zaznamovale, izvajanje preventivno-izobraževalnih delavnic in različnih prireditev za otroke, mladostnike in odrasle, ki kreirajo varno življenje in varno mobilnost ter zagovorništvo.

So polnopravni člani Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč (FEVR), podpisniki Zaveze ob Desetletju akcij za večjo varnost v prometu 2011–2020, Evropske listine varnosti cestnega prometa, Bruseljske deklaracije nevladnih organizacij in Evropske deklaracije mladih o varnosti v prometu, UN Global Alliance of NGOs for Road safety.

Njihove aktivnosti so uvrščene v Resolucijo Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa RS 2013-2022 in v Katalog programov obveznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti za srednješolce Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Kaja Kobal, projektna vodja zavoda, je na okrogli mizi opozorila, da je delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v letu 2020 znašal 37 %, kar je 6 % več kot v letu 2019. Ter, da težavo v prometu predstavljajo tudi ostali alkoholizirani deležniki – pešci, kolesarji, vozniki električnih skirojev… V prihodnje bodo tudi tem posvetili posebno pozornost.

V zavodu se trudijo spremeniti tudi zakonodajo v smeri, da bi se pri povzročiteljih prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola, alkohol obravnaval kot primarni razlog za nesrečo.

Pišete jim lahko na elektronski naslov info@varna-pot.si, ali jih pokličeta po telefonu na telefonsko številko 05 995 50 22 ali 040 302 361.

Zavod VOZIM

Začetki Zavoda VOZIM so povezani s prometno varnostjo, danes pa delujejo na področju preventive v prometu in alkoholu ter psihoaktivnih snovi (PAS), mladinskega dela in socialne integracije oseb z manj priložnostmi.

Skozi osebne zgodbe invalidov, poškodovancev, želijo prispevati k spodbujanju pozitivnega in zdravega vedenja otrok in mladostnikov ter vplivati na varovalne in spodbujevalne dejavnike pred rabo alkohola ter drugih prepovedanih drog in spodbujanje zdravega načina življenja.

Zavzemajo se, da z inovativnim in pozitivnim pristopom pripovedi osebnih zgodb vplivajo na mlade in spreminjajo njihova stališča.

Vizija, ki jo uresničujejo, je pri mladih graditi varnost kot vrednoto in s tem dolgoročno zdravo in zadovoljno življenje. Želijo, da varnost postane vrednota širše družbe in da njihove zgodbe (poškodovancev) ne postanejo zgodbe drugih.

S celostnimi, kakovostnimi in učinkovitimi pristopi ter strokovno podkovanim kadrom želijo vplivati na mlade na področjih prometa, alkohola, športa in prostega časa in invalidnosti.

Opravljajo prelomno preventivno delo na področju varnosti v cestnem prometu ter škodljivi rabi alkohola in drugih psihoaktivnih snovi (PAS). Z neformalnim izobraževanjem mladih spodbujajo mlade k aktivnem delu na tem področju. Razvili so dokazano učinkovite preventivne programe, ki vplivajo na izboljšanje prometne varnosti pri nas ter na zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola.

Dva izmed teh, ki sta v zadnjem času najbolj odmevna sta »Še vedno vozim – vendar ne hodim« in »Heroji furajo v pižamah«.

Še vedno vozim – vendar ne hodim je program, s katerim preko interaktivnih prometnih delavnic dosežejo 65 % slovenskih mladostnikov. Verjamejo, da lahko mladi, ko imajo znanje in spretnosti, ukrepajo vsak zase in delujejo kot »posredniki sprememb«. Zato se prometne varnosti med mladimi lotevajo na drugačen, inovativen način. Skozi osebne zgodbe poškodovancev v prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami želijo na interaktivnih delavnicah približati posledice alkoholizma in drugih PAS.

Mladi iz prve roke pridobijo informacije o pomenu prometne varnosti, vzrokih za nastanek prometnih nesreč ter možnih hudih posledicah prometnih nesreč.

Iniciativa Heroji furajo v pižamah ima kot temeljno poslanstvo zmanjšati število voženj pod vplivom alkohola in zmanjšati škodljivega pitja med mladimi, z vključitvijo vseh deležnikov za to spremembo. Tako mladih kot staršev ter lokalne skupnosti, predvsem na podeželju, kjer je možnost za nastanek prometne nesreče pod vplivom alkohola kar dvakrat večja.

Iniciativa je prejemnica nagrade Evropske komisije za najboljšo prakso na področju prometne varnosti Excellence in Road Safety Award v letu 2018 ter prejemnica mnogih oglaševalskih nagrad.

V sodelovanju z mladinskimi centri, šolami ter občinami nagovarjajo mlade, da ne vozijo pod vplivom alkohola, hkrati pa pozivajo starše, da, četudi sredi noči in v pižami, poskrbijo za varen prevoz svojih otrok domov ter lokalno skupnost, da implementirajo predloge in ukrepe mladih, ki bodo pripomogli k večji prometni varnost v lokalnem okolju.

Skozi strukturiran dialog na posvetih mladi s strokovnjaki in predstavniki lokalnih skupnosti prihajajo do konkretnih predlogov za izboljšanje prometne varnosti, ki se udejanjajo v akcijskih načrtih vključenih občin.

V lokalnem okolju izvedejo preventivne prometne delavnice za mlade ter njihove starše, ki jih izvajajo njihovi člani, poškodovanci v prometnih nesrečah, ki so utrpeli poškodbo hrbtenjače. Skozi osebno izkušnjo mladim predajo informacije o pomembnosti varne ter odgovorne vožnje. Delavnice so interaktivne, vključujejo metode mladinskega dela ter praktični del (simulator vožnje pod vplivom alkohola, »pijana očala«).

Prav tako pa so pred covidom-19 invalidi, ponesrečeni v prometnih nesrečah, mlade varno in brezplačno vozili z zabav domov v krajih izven večjih mest, kjer ni taksi služb ali organiziranega javnega prevoza.

Pišete jim lahko preko spletnega obrazca, na elektronski naslov info@vozim.si, ali jih pokličete na telefonsko številko 070 222 261 oziroma 0591 307 13.

Problem Alkoholizma v Sloveniji

Slovenija ima zelo visoko tolerantnost do pitja alkohola. Ne glede na zakonodajo je alkohol dostopen vsem. Ravno na tem področju pa je še veliko manevrskega prostora za izboljšave in osveščanja o zdravem odnosu do alkohola.

Maja Cuder iz Zveze KZA Slovenije je na okrogli mizi opozorila, da zakonodaja, kljub temu, da je v njej jasno zapisano, da ponujanje in prodaja alkohola mlajšim od 18 let ni dovoljena, še ni dosegla svojega namena. Cudrova meni, da je vsaj v njihovi okolici, ruralnem okolju, sila lahko dobiti alkohol, tako doma, kot v trgovini. Trgovke otrok niti ne sprašujejo po osebni izkaznici.

Opozorila pa je še na en pomemben vidik, ki je dostikrat spregledan, ali zavit v prepričanje »jaz kot starš lahko vse«, in sicer, da mnogi starši, ko gredo na zabave, tematske večere na družabnih omrežjih potem objavljajo svoje fotografije s kozarci alkohola v rokah. Otroci pa to vidijo.

Mnogim staršem se to ne zdi sporno, a Cudrova sporoča, da s tem otrokom le sporočajo, da je alkohol nekaj dobrega, nekaj, kar te osreči, te naredi veselega, zabavnega, kar pa je daleč od resnice.

Izpostavila pa je tudi vidik dojemanja odprtja gostiln, saj je prevečkrat slišati »Zdaj se ga pa gremo napit!«.

Da je alkohol največji zdravstveni problem ter da so zdravljeni alkoholiki še vedno stigmatizirani, je poudaril zdravljen alkoholik in eden izmed vodij Društva Žarek upanja, Mijo Levačič. Kot sam pravi, marsikdaj sliši, da je nor, ker že več kot 30 let abstinira.

Opozoril pa je tudi na to, da so prevečkrat otroci alkoholikov prezrti, pozabljeni. Večino njih travme, ki so jih doživljali ob staršu, ki je pil, pa ni nujno, da je bil nasilen, potlačijo, le-te pa izbruhnejo, ko ti otroci odraščajo, ali ko se odrasli znajdejo v odnosih, ali celo sami uteho poiščejo v alkoholu.

Levačič še meni, da je edina rešitev, da se začne problematiko alkoholizma še uspešneje urejati, v multidisciplinarnih timih, da se strokovne sodelavce, ki delujejo na področju alkohola, redno izobražuje in so deležni supervizij.

Hkrati pa meni, da je čas, da se mišljenje »Če dela, pa menda lahko pije!«, »En kozarec rdečega na dan, odžene zdravnika stran!« počasi izkorenini iz miselnosti, saj nič od tega ni res. Velik del pa bi morali, po njegovem mnenju, narediti tudi mediji, ter več poročati o pozitivnih zgodbah iz sveta alkoholizma, o tem kako se lahko izviješ iz primeža alkoholizma in kako je lahko dobro tudi življenje brez alkohola, ter manj o tem, kako je alkohol kriv za vse.

Kaja Kobal iz Zavoda Varna pot je opozorila, da imamo na cesti dva tipa ljudi, ki vozijo pod vplivom alkohola. Na eni strani gre za voznike, ki se vedno znova podajajo na cesto pod vplivom alkohola, kjer gre verjetno za globje težave, ter včasih že ne ločijo več trenutkov treznosti od stanja pijanosti.

Na drugi strani so vikend pivci, ki so pa preprosto neodgovorni in ne razumejo pojma svoboda, ter so preveč usmerjeni v lastne pravice in svobodo in jim ni mar za odgovornost, ter jim ni jasno, da njihova svoboda seže le do meje, kjer s svojim dejanjem ne prizadenejo svobode drugih.

Prevečkrat so otroci alkoholikov prezrti, pozabljeni.
Prevečkrat so otroci alkoholikov prezrti, pozabljeni.
Vir slike: Svet24

Nino Bagatelj, Zavod VOZIM, meni, da bi bil čas, da se obstoječi zakon implementira, saj bi na ta način bilo bistveno manj težav. Meni pa tudi, da bi morali odločevalci poslušati stroko in NVO, ko spreminjajo prometne in alkoholne zakone, a so žal v zadnjih spremembah bili preslišani, zato se je situacija še samo poslabšala.

Tudi Bagatelj meni, da je rešitev v multidisciplinarni povezanosti med odločevalci, NVO in strokovnjaki.

Ali je covid vplival na alkoholizem?

Pandemija covida-19 je vplivala in še vedno vpliva na pogostejše oz. bolj intenzivno pitje alkohola. Pri nekaterih osebah, ki so se že zdravile, so vključene v programe, je opaziti težave z obvladovanjem abstinence, pri nekaterih se je pojavilo tudi ponovno pitje alkohola.

Maja Cuder je opozorila, da so pri njih ravno zaradi nedelovanja vseh treh programov, ki jih izvajajo, imeli lepo število recidivov, saj telefonski pogovori in video pogovori niso dovolj.

Mijo Levačič pa je povedal, da se je po njegovem opažanju pitje poslabšalo predvsem pri tistih, ki so že prej prekomerno pili, in menili, da ne potrebujejo pomoči. Omejitve, delo od doma, posebna situacija pa je odkrila, da mnogi pijejo preveč. Po besedah Levačiča so mnoge žene ugotovile, da možje pijejo preveč in da družina potrebuje strokovno pomoč. Hkrati pa se je na Žarek upanja obrnilo veliko oseb, ki so bile tja napotene s sodišča, ker jim grozi odvzem vozniškega dovoljenja.

Levačič ob tem opozarja, da le dobrih 30 % tako napotenih v dveh letih dojame, da imajo težave, večina je prepričana, da so za to, da so se znašli na skupini, krivi policisti, ki so se slučajno znašli na cesti in ga iz njemu neznanih razlogov ustavili, ali da so ravno takrat spili tisti kozarček in sedli za volan.

Pandemija covida-19 je vplivala in še vedno vpliva na pogostejše oz. bolj intenzivno pitje alkohola.
Pandemija covida-19 je vplivala in še vedno vpliva na pogostejše oz. bolj intenzivno pitje alkohola.
Vir slike: Zdravje

Vprašanje za milijon evrov!

Oseba, ki prekomerno pije, se običajno tega niti ne zave, ter je prepričana, da imajo vsi drugi težave z alkoholom. Zato je vprašanje, kako nekoga prepričaš, da potrebuje zdravljenje, vprašanje za milijon evrov. Preprostega odgovora na to žal ni.

Običajno se na zavode, ki se ukvarjajo z alkoholizmom, obrnejo svojci, zato je najprej treba opolnomočiti svojce, da se, ali konstruktivno soočijo z alkoholikom, ali pa iz zlorabljajočega odnosa rešijo sebe.

Nekdo, ki meni, da nima težav, ima vedno pripravljene odlične izgovore, zato je nujno, da pomembne osebe v življenju alkoholika stopijo skupaj, ter na ta način alkoholika »stisnejo« v kot, da mu zmanjka zgodbic, ki jih načeloma prodaja vsaki strani posebej. Le s skupnim pristopom lahko alkoholik dojame, da ima težave in se mu počasi, kot pri čebuli jemlje sloje, da pride do bistva.

Nekdo, ki ni najbolj prepričan, če ima res režave, naj poskusi abstinirati in če bo to opravil brez težav, ter ne bo spremenil vedenja na slabše, potem mogoče res nima težav, a takšni primeri so redki.

Zdravljenje od alkohola ni tek na kratke proge, ampak je maraton. Vsak dan je pomemben in vsak dan posebej si zdravljenec za cilj zada, da bo tudi ta dan preživel brez alkohola.

Skoraj nemogoče je, da bi se iz primeža alkoholizma alkoholik rešil sam. Ja, lahko, če se vključi v skupino in ima doma močno podporo in sam močno voljo, drugače je bolnišnično zdravljenje nujno.

Ob tem je treba poudariti, da so tedenski sestanki nujni. Levačič jih je primerjal z akumulatorji – če se ne voziš, se ne polni, tako je s srečanji. Zdravljen alkoholik se dnevno srečuje s stresom, ki ga razume le drug zdravljen alkoholik. Na tedenskih srečanjih lahko svoj problem pove in od drugih dobi ideje za rešitve, kaj bo pa na koncu naredil, pa se bo odločil sam.

Alkoholizem je rak rana slovenske družbe, a si še vedno zatiskamo oči pred tem.
Alkoholizem je rak rana slovenske družbe, a si še vedno zatiskamo oči pred tem.
Vir slike: Ekoper

Kako mladostnikom prebuditi zdrav odnos do alkohola

Zdrav odnos do alkohola se začne v primarni družini. Mijo Levačič meni, da je prvi korak vsekakor ta, da se starši pravi čas pogovorijo z otrokom o alkoholu, ter s svojim vzgledom postavijo temelje. »Otroci posnemajo vedenje svojih staršev,« še dodaja Kaja Kobal. Če starši ne naredijo tega koraka in se ne pogovorijo z otrokom, potem so zavodi, ki se ukvarjajo s to problematiko tisti, ki mogoče še imajo nekaj moči, da prebudijo ta pravi odnos.

Pri Zavodu VOZIM s svojimi zgodbami, osebnimi izkušnjami, želijo doseči miselni premik mladostnikov, hkrati pa mladostnikom predstavijo cilje alkoholne industrije, ter jim ovrednotijo oglaševalske taktike, ki so namenjene ravno mladostnikom, ter psihološki igri, da bodo postali njihovi uporabniki.

Nino Bagatelj meni, da če bi imeli možnost, da bi imeli mladi pogostejše delavnice na temo alkoholizma, bi bili rezultati še boljši in bi mladi hitreje prišli do spoznanja, da je alkohol nekaj slabega.

Vsi govorniki okrogle mize pa so si bili enotni, da umik alkohola ne bo prinesel rezultatov, ampak je treba rešitve iskati drugje, kar se sami s svojimi programi tudi že leta trudijo. Nino Bagatelj je ob tem opozoril na pomemben vidik, namreč tako mediji kot sami filmi, nadaljevanke imajo preveč permisiven odnos do alkohola. Imen junakov, ki posežejo po kozarčku, je ogromno. Konec koncev smo nedavno v zelo odmevnem intervjuju lahko poslušali, da si je »šef« UEFA, ko je prišel domov, naliv dvojni viski, da se je umiril.

Tovrstna prekrita promocija alkohola mladim sporoča, da če se želiš umiriti, pij, če želiš biti pomemben, pij, če želiš pripadati, pij … Batagelj sicer ob tem dodaja, da so njihove ankete pokazale, da mladi v prvi vrsti posežejo po alkoholu zaradi radovednosti, na drugem mestu se je znašel odgovor, da ker posnemajo starše, ter šele na tretjem, da želijo pripadati.

Alkoholizem je rak rana slovenske družbe, a si še vedno zatiskamo oči pred tem. Težko je govoriti o meji, koliko popitega je »zadosti«, da bi govorili o tem, da je nekdo alkoholik. Če alkohol vodi v nesrečo, je že požirek preveč, saj poleg neposredne žrtve prizadene še najmanj pet ljudi.

Zdrav odnos do alkohola se začne že v primarni družini, s pogovorom in z vzgledom. To še ne pomeni, da starš ne sme spiti kozarca, ali da je treba na vse načine preprečiti, da bi mladostniki pili. Pomembno je le, da se zamakne leta, ko otroci poskusijo prvi kozarec alkohola, pa četudi je to radler.

Pomembno je, da se nekdo, ki je spil le deci, ne usede v avto in odpelje domov. Včasih tisti deci odloča o življenju in smrti.

Pomembno je, da se k problematiki alkoholizma pristopi bolj celostno, ter se v reševanje vključi tako strokovnjake, kot NVO in vse, ki bistveno pripomorejo k reševanju te problematike.

Pometanje pod preprogo ter čudenje ob nasilnih dogodkih in prometnih nesrečah, ki so bile posledice alkohola, ne bo prineslo rezultate.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice