Veste kaj je dejansko referendum?

Zadnje leto se zdi, da se vse vrti okoli pravic posameznikov in vlade, ki naj bi državljanom te pravice kršila. Vsaka pravica ima tudi svoje dolžnosti, a na te se vse pogosteje pozablja. Odgovornost in dolžnost sta postali le mrtvi črki na papirju, pravice pa nekaj, kar mora pripadati vsem in vsakemu posamezniku, pa četudi posegajo v svobodo drugih.
Referendum je ena izmed pravic državljanov in glede na zadnje pobude nas čakata vsaj še dva, če bodo pobudniki seveda zbrali dovolj podpisov, in sicer referendum o vodi in o nabavi orožja.
Preberite tudi:
Zakaj povprečnega Slovenca politika ne zanima?
37. člen Zakona o vodah razdvaja državljane
Slaba volilna udeležba na referendumu zaušnica celotni politiki

Vir slike: 24ur.com
Definicija referenduma in vrste referendumov
Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, v kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Glasovanje je tajno in osebno. Glasuje se z glasovnicami, pri čemer morata biti zagotovljeni svoboda odločanja in tajnost glasovanja.
Poznamo več vrst referendumov:
- referendum o spremembi ustave (ustavodajni ali konstitutivni),
- zakonodajni referendum,
- referendum o mednarodnih povezavah,
- posvetovalni referendum o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora.
Omenjeni referendumi so obravnavi v Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi. Referendum o ustanovitvi občine in referendum v samoupravni lokalni skupnosti pa urejata posebna zakona.
Referendum o spremembi ustave
Referendum o spremembi ustave je oblika neposrednega odločanja volivk in volivcev o spremembi ustave, ne glede na obseg in pomen sprememb.
Na referendumu o spremembi ustave volivke in volivci odločajo o potrditvi spremembe ustave, ki jo je sprejel državni zbor, pred njeno razglasitvijo.
Državni zbor mora predlagano spremembo ustave predložiti v sprejetje volivkam in volivcem na referendumu, če to zahteva najmanj 30 poslancev. Zahteva za razpis referenduma se lahko vloži v sedmih dneh po sprejetju ustavnega zakona o spremembi ustave.
Sprememba je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev.
Zakonodajni referendum
Na zakonodajnem referendumu volivke in volivci odločajo o zavrnitvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor, pred njegovo razglasitvijo. Zakonodajni referendum kot obliko neposredne demokracije ureja ustava v 90. členu.
Nova ustavna ureditev zakonodajnega referenduma iz leta 2013 je spremenila tri sestavine referendumske ureditve:
- referendumsko iniciativo (zmanjšala je število predlagateljev referenduma),
- predmet referendumskega odločanja (določila je omejitev in prepovedi referenduma) in
- dvig praga legitimnosti na referendumu sprejete odločitve.
Zakonodajni referendum lahko tako zahtevajo samo volivci, najmanj 40.000 volivk in volivcev. Legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve in sicer je za zavrnitev zakona potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev. Poleg tega je bil uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma.
Referenduma pa ni več dopustno razpisati za nekatere posebej določene zakone:
- zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč,
- zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna,
- zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb,
- zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Zakon je torej na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivk in volivcev. Tako določena referendumska večina – kvorum zavrnitve predpostavlja dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida.
Najprej je treba ugotoviti, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali na referendumu, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ni dosežena, zakon ni zavrnjen in se lahko razglasi. V nasprotnem primeru, če je večina volivcev glasovala proti zakonu, je treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji. Za zavrnitev zakona na referendumu morata namreč biti izpolnjena oba pogoja, to je relativna večina in kvorum zavrnitve.

Vir slike: Moje Posavje
Referendum o mednarodnih povezavah
Na referendumu o mednarodnih povezavah se volivke in volivci vnaprej izjavijo o prenosu uresničevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije ali o vstopu v obrambno zvezo, ki se ureja z mednarodno pogodbo.
Državni zbor lahko razpiše referendum po lastni odločitvi na predlog vlade, najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine.
Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali. Državni zbor je vezan na odločitev volivcev na referendumu.
Posvetovalni referendum
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Izid tega referenduma pa ni zavezujoč.
Razpiše se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.
Referendum torej razpiše državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.
Lokalni referendumi
Lokalni referendum je oblika neposrednega odločanja občank in občanov o občinskem splošnem aktu ali drugem vprašanju, ki je pomembno za samoupravno lokalno skupnost. Pomeni pravico vseh, ki imajo v občini volilno oziroma glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem sodelujejo pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih odločitev, ki so sicer v pristojnosti občinskega sveta.
Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na naknadnem referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivk in volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivk in volivcev.
Odločitev na naknadnem referendumu je za občinski svet zavezujoča do konca njegovega mandata.
Rezultat svetovalnega referenduma pa za občinski svet ni zavezujoč. Odločitev o izvedbi svetovalnega referenduma v skladu z veljavnimi določbami zakona lahko sprejme le občinski svet, medtem ko ga volivke in volivci sami ne morejo zahtevati. Izid glasovanja je na svetovalnem referendumu predvsem kazalnik javnega mnenja, ne pa orodje, s katerim bi ugotovili, ali je bila konkretna odločitev sprejeta ali ne.
Ljudska iniciativa
Ljudska iniciativa je oblika neposredne demokracije. Pojavlja se v obliki zakonske in ustavnorevizijske iniciative, kar pomeni, da 30.000 volivk in volivcev lahko predlaga spremembo ustave in 5.000 volivk in volivcev spremembo zakona.
Pobudo za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec ali volivka, politična stranka ali drugo združenje državljanov. Predlog za začetek postopka pošljejo državnemu zboru predstavnik volivcev.
Evropska državljanska pobuda
Evropska državljanska pobuda je pravica, ki ustvarja neposredno vez med državljani EU in Evropsko komisijo – predlagateljico zakonodajnih aktov v EU.
Uredba (EU) 2019/788 o evropski državljanski pobudi določa postopke in pogoje za izvedbo državljanske pobude. Pobudo lahko pripravi sedem državljanov EU iz najmanj sedem različnih držav članic.
Ko ima pobuda milijon podpisov podpore, Evropska komisija odloči o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Državljani EU se lahko pridružijo skupini, ki začne pobudo, ali pa podprejo že obstoječo pobudo. Državljansko pobudo je mogoče dati na vseh področjih, kjer je Evropska komisija pristojna, da predlaga zakonodajo.

Vir slike: Štajerski val
Kdo lahko glasuje na referendumu?
Pravico do glasovanja na referendumu ima vsak državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnili najmanj 18 let starosti.
Pravice do glasovanja na referendumu nimajo državljani Slovenije, ki so dopolnili osemnajst let starosti:
- pa jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali
- jim je bila podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost ali
- niso sposobni razumeti pomena, namena in učinkov referenduma.
Pravico do glasovanja na lokalnem referendumu imajo vsi občani, ki so na dan glasovanja dopolnili najmanj 18 let in so:
- državljan Slovenije,
- državljan druge države članice Evropske unije, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji,
- tujec, ki ima dovoljene za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.
Volivke in volivci imajo pravico do glasovanja v občini, v kateri imajo stalno prebivališče.
Postopek glasovanja na referendumu
Na referendumu se glasuje tajno z glasovnicami na voliščih. Dan glasovanja je določen na nedeljo ali na drug dela prost dan. Pred začetkom glasovanja mora član volilnega odbora ugotoviti istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način.
V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, lahko glasujete tudi:
- po pošti, če ste na zdravljenju v bolnišnicah ali oskrbovanci domov za starejše in to najkasneje 10 dni pred dnem glasovanja sporočite okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji enote,
- po pošti iz tujine, če imate stalno ali začasno prebivališče v tujini in ste na dan glasovanja tam, to pa sporočite državni volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja,
- na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini, če ste na dan glasovanja začasno v tujini in to sporočite državni volilni komisiji najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja,
- na domu, če se zaradi bolezni ne morete osebno zglasiti na volišču, o tem pa obvestite okrajno volilno komisijo najkasneje tri dni pred dnem glasovanja.
Predčasno pa lahko glasujete na sedežih okrajnih volilnih komisij, če ste na dan glasovanja odsotni. Glasujete lahko od torka do četrtka v tednu pred nedeljo, ki je določena za dan glasovanja.

Vir slike: Siol.net