Smem na glas povedati, da smo mediji v Sloveniji svobodni?
Svoboda je v zadnjih mesecih dobila čisto nov pomen, no, vsaj osrednji mediji želijo to dokazati javnosti. Že mesece poslušam, kako smo mediji v Sloveniji zatirani, kakšen teror predsednik vlade zganja nad nami, kako dela vse, da bi omejil financiranje, in kako je besedno nasilen do novinarjev. Vedno, ko skušam na glas povedati, da tega ne čutim, dobim kakšno opazko, da jaz mogoče ne, a po besedah odgovorne urednice POP-a, me to še čaka, ter da nimam pojma, kako so ostali zatirani.
Do sedaj še nisem dobila konkretnega odgovora na vprašanje, kako to zatiranje zgleda, kaj točno se vsem tem novinarjem dogaja, kdo in kako jim grozi, jih cenzurira … Razen, če še vedno problematiziramo tvit predsednika vlade in spor med UKOM-om in STA, po neki nori logiki, razumemo kot napad na medije.
Jabolko spora je zgolj in samo to, da direktor STA, iz le njemu znanih razlogov, ni želel naročniku in plačniku – UKOM-u, dostaviti poročila, ki ga mimo grede mora vsak zaposleni svojem direktorju, ali izvajalec naročniku, pa četudi mora sporočiti koliko rolic WC papirja porabi na stranišču. UKOM logično potem ni želel plačati izstavljenega računa. Direktor STA pa se je najprej sprenevedal, da ni naročnik UKOM, ampak vlada, čeprav so račun izstavljali UKOM-u. Potem je bilo sporno to, kaj vse je UKOM zahteval. Prejšnji teden, po tem, ko so tisti, ki so želeli vedeti, bili seznanjeni s tem, da novinarji na STA delajo za bizarno nizko urno postavko, a kljub temu direktor STA ne vidi zadržkov za dvig lastne plače, konec koncev je zadnje mesece res vneto delal, ko je na vsakem mediju, ki mu je dal pet minut časa, razlagal svojo zgodbico, je STA uspel oddati zahtevane dokumente. Pa se je zapletlo, ker so jih poslali na vlado, in zdaj pričakujejo od UKOM-a plačilo. Vlada jim je dokumente vrnila, STA pa bojda ne ve, komu naj zdaj pošlje dokumentacijo – namig: računovodja, ki vneto izdaja račune, sigurno pozna pravi naslov in naslovnika.
Vir slike: Ise blogs
Bojda naj bi novinarje napadali tudi ministri, če smo konkretni, kar ob vpitju »svobodo medijem« običajno ni izrečeno, sta s tem mišljena ministra Hojs in Počivalšek.
Hojs naj bi bil »nasilen«, ker si je drznil na ulici, ko so potekali protesti, v katerih so protestniki dejansko poškodovali fotografa in napadli še vsaj enega novinarja, ker ni imel jopiča RTV, reči novinarki POP-a Katarini Matejčič, da so ravno mediji krivi za nasilne proteste, ker so ljudi tedne spodbujali k protestom in vstaji. Na zadnji vladni novinarski konferenci pa si je drznil celo reči, da POP lažnivo poroča. Za pikico na i pa je včeraj objavil posnetek zaslona s ključno besedo STA0.
Počivalšek pa naj bi na novinarskih konferencah bil nesramen do novinarjev.
Če jaz potem prav razumem, je kršena svoboda govora, ker nekdo noče poslati poročila in ko ga že, ga (ne)namerno na napačen naslov, ker predsednik vlade in ministri tvitajo in ker je na novinarskih konferencah izrečena marsikatera beseda, ki tja ne sodi?
Ampak, zgleda jaz tega ne razumem, ker, kot mi očitajo levi mediji, sem desni medij in kot mi očitajo desni mediji, sem levi medij, karkoli že to pomeni.
Zame ni kršenje svobode govora, kjer se dva egota med seboj »dajeta« zaradi pik in vejic. Zdi se mi pa skrajno bolno, da je za to treba zbirati denar (2.000.000 evrov!!!) in se zanašati na dobroto državljanov, ko v naslednji sapi razlagaš, kako je vlada poskrbela, da je vse več revnih in nimajo niti za jesti. Od teh bi potem rad denar? Če bi imeli na STA malce podjetniške žilice, bi denar dobili drugje, ali pa zahtevano dokumentacijo poslali na pravi naslov. Principi in načela gor ali dol, a kot kaže, je denarja dovolj, ali pa je gospodar zelo slab.
Najbolj pa mi je ob tem smešno, da to idejo podpira društvo, ki med drugim že leta ne sliši pritožb lokalnih medijev, da STA povzame, ali včasih celo samo prepiše njihove novice, jih niti ne citira pravilno, če sploh, in potem vsi osrednji mediji povzamejo po STA. Brez da bi en sam novinar preveril, če navedba drži. In ja, se je že zgodilo, da je lokalni medij napačno poročal, STA napačno povzel in po STA tudi ostali osrednji mediji. Na takšen način se hitro uniči kakšno življenje.
Zame je to večji problem in grob poseg v lastnino lokalnih medijev, hkrati pa je to kraja intelektualne lastnine. Ampak, to, kot kaže, ni problem.
Zame ni kršenje svobode, če se minister po tem, ko je konstantno verbalno napaden s strani enih in istih medijev, neprimerno odzove. Nikakor ne podpiram takšne komunikacije, ampak tudi minister in vladna »garnitura« so le ljudje in imajo nek prag tolerance. Problem zame je, če na vladnih konferencah vedno isti novinarji zastavljajo provokativna vprašanja, ki so namenjena zgolj zgodbi za rušenje vlade. Problem je, da nekateri novinarji na teh novinarskih konferencah sprašujejo … še vedno čakam vprašanje, s katero roko si naj državljani obrišejo rit.
Problem vidim v tem, da se nekateri novinarji z govorci pogovarjajo, kot da so »ovce skupaj pasli«, pa četudi bi jih, se pričakuje nek nivo spoštovanja.
Če sem iskrena, sem tudi sama dobila na kakšni novinarski konferenci zelo oster odgovor in bi se lahko čutila užaljeno, napadeno, ali karkoli že, a v trenutku, ko sem vprašanje zastavila, sem se zavedala, v kaj se spuščam. Nekako mi je blizu logika, da če se igram z ognjem, se lahko ta razplamti in zagotovo ni kriv ogenj, ampak sem kriva jaz.
Če se vrnem na to, da sem »desni – levi medij«, se mi zdi poseg v pravico medijev, če zastavim novinarsko vprašanje t. i. levim strankam, ali institucijam, ki imajo »levo vodstvo«, pa za odgovor ne dobim niti stavka, s katerim bi me poslali v rodni kraj.
Vir slike: Antonio llarden
Poseg v svobodo medijev vidim v tem, da se prispevke krade manjšim in lokalnim medijem in se jih podpiše kot svoje, kar se dogaja kar pogosto.
Poseg v svobodo medijev vidim v tem, če pošljem novinarsko vprašanje na XY institucijo in mi odgovorijo, da teh podatkov ne dajejo, a čez pet minut en izmed osrednjih medijev poroča ravno o tem, ker so njim podatke posredovali.
Sporno se mi zdi, da je na novinarski konferenci jasno rečeno, da se zaradi interesa preiskave in zavarovanja žrtve določenih podatkov ne bo posredovalo, pa potem mediji kar tekmujejo v tem, kdo bo več prikritih podatkov plasiral v javnost. Lov na ime in priimek osumljenca je odprt, kaj bo z žrtvami in koliko življenj bo s tem uničenih, ni pomembno.
Sporno mi je to, da se z novinarskih konferenc poroča zavajajoče ali celo napačno. Dva takšna primera, ki sta mi ostala v spominu, je današnja novinarska, kjer je dr. Mateja Logar jasno, večkrat povedala, da je SZO dal priporočilo, da so v zaprtih prostorih, na skupnem druženju, lahko ljudje, ki so cepljeni, v kolikor so cepljeni vsi med njimi , brez mask. Seveda imamo že objave, da so v drugih državah lahko cepljeni brez maske, v Sloveniji pa ne. Drug primer, kjer sem posredno bila sama akterka, pa nič kriva, je, ko je inšpektorica Deana Potza pred prejšnji petek na novinarski konferenci povedala, da so v Kočevju pri več nadzorih ugotovili eno neskladje pri cepljenju, in je iz tega potem nastala novica, da je Deana Potza povedala, da so v Kočevju cepili mlajše.
Tako svobodni kot smo mediji sedaj, nismo bili še nikoli. Napišemo lahko karkoli nam pade na pamet, brez sankcij, edini, ki še očitno hodi na sodišče zaradi objav, je Bojan Požar. Novinarska etika se je nekje izgubila in jo samo mi mali upoštevamo. Edino merilo napisanega je, da bo čim več ogledov, strokovnost, preverjeni podatki – eh, le zakaj, če je lažje s STA prepisati in dodati senzacionalen naslov in zavajajočo sliko.
Ja, razumem, da je velik problem, če STA ne bo več, ker potem bo marsikateri medij zdesetkal število svojih prispevkov, saj bo zgodbe moral poiskati sam in o njih celo pisati. Me resnično zanima, če bom takrat še slišala, da »desni mediji« nimajo veliko bralcev in ne dosežejo veliko ogledov.
Powered by Contextual Related Posts
Hvala na korektnosti.