Jelko Kacin pohvalil uspešne cepilne centre

Po trenutno znanih podatkih se je v Sloveniji s prvim odmerkom cepilo že 439.209 državljanov, ali 60 %, z drugim odmerkom pa 220.228 državljanov, ali 10,5 %. Nacionalna strategija predvideva, da bi do poletja lahko pocepili okoli 60 % državljanov z obema odmerkoma, oziroma s toliko odmerki, kot jih posamezno cepivo zahteva za zaščito.

Državni sekretar Jelko Kacin meni, da je cepljenje najpomembnejši in najučinkovitejši korak za vsakogar od nas na naši skupni poti k večji normalnosti. »Vsi, ki še razmišljate, ali bi se cepili ali ne, ne odlašajte več z odločitvijo,« še poziva državljane.

Razlike med cepilnimi centri velike

Da so razlike med cepilnimi centri velike, smo že pisali v prispevku [RAZISKUJEMO]: Zakaj prihaja do razlik med cepilnimi centri?, kjer smo ugotovili, da se v marsikaterem cepilnem centru preprosto ne znajdejo, in da prihaja do šumov v komunikaciji na vseh ravneh.

Nekateri cepilni centri so k cepilni strategiji pristopili drugače, izoblikovali so svoj informacijski sistem, ni jim težko klicati ljudi in jih povabiti na cepljenje, ter se dnevno truditi, da bi pocepili čim več občanov in s tem omogočili normalno življenje vseh.

Le-ti so bili, vsaj do danes, tarča kritik in pogostega obiska inšpektorjev. Največji kritik je bil ravno Jelko Kacin, ki je pogosto žugal Kočevju, ki je trenutno eden najbolj uspešnih cepilnih centrov. Danes pa je na vladni novinarski konferenci izpostavil, da ravno cepilni centri, ki kličejo občane in so intenzivno pristopili k cepljenju, imajo odlične rezultate. Ter bi si jih lahko vzeli za vzor.

Na naše vprašanje, zakaj so uspešni cepilni centri bili do danes večkrat deležni kritik, nismo dobili odgovora, kot tudi ne, zakaj kritike niso deležni tisti cepilni centri, ki svoje delo opravljajo slabo. Kacin sicer meni, da so kritike dobrodošle, saj omogočajo razvoj. Na vprašanje, kaj se zalomi pri cepilnih centrih, ki imajo slabše rezultate, pa smo bili usmerjeni na zdravstveno inšpekcijo.

Je pa sicer Kacin v uvodnem govoru na vladni novinarski konferenci omenil, da ravno zaradi očitne potrebe po skupnem informacijskem sistemu in enotnem pristopu, ki bi omogočal transparenten pregled in bi teoretično omogočil, da bi cepilni center v Kopru lahko videl, če je oseba, ki prihaja iz Murske Sobote, že bila cepljenja in s čim, da ne bi več prihajalo do napak, kjer se je osebe cepilo že tretjič, ali drugič z drugim cepivom kot prvič, so na ministerstvu za zdravje razvili aplikacijo, ki jo bo jutri predstavil minister za zdravje Janez Poklukar. Razlog naj bi bil tudi, da so nekateri centri bili zelo nespretni pri prijavah, ter so včasih koga po pomoti spregledali.

Logično lahko potem sklepamo, da so manj uspešni cepilni centri nespretni pri prijavah, potencialnih cepljencev ne kličejo, ter je njihovo beleženje kandidatov za cepljenje neučinkovito in nepregledno. Glede na to, da smo tudi to že raziskovali ( [RAZISKUJEMO]: Kako in kje se prijavite na cepljenje? Kako in kje se odjavite ter preverite, kdaj boste na vrsti?), lahko to potrdimo in dodamo še kakšen razlog več.

Aplikacija, ki bo jutri predstavljena, naj bi torej bila rešitev za vse. Le upamo lahko, da bo tokrat ustrezala kriterijem informacijske pooblaščenke. Vprašanje pa je tudi, kako kompatibilna je aplikacija s temi, ki so jih že razvili posamezni cepilni centri? Kako zahtevna je za uporabnike? Kako jo bodo znali uporabljati tisti, ki so računalniško nepismeni? Na vse te dvome in vprašanja, kot že omenjeno, bomo odgovore izvedeli jutri.   

Jutri bomo prav tako izvedeli, ali bodo z novim sistemom za naročanje, cepljenje sprostili za vse. Skladno s trenutno nacionalno strategijo cepilni centri cepijo kronične bolnike, zaposlene v kritični infrastrukturi in starostno skupino od 50 do 59 let.

Bomo do sredine junija uspeli doseči cilj – 60 % precepljenost?

Epidemija bo preklicana, ko bo dosežena 60 % precepljenost. Državni sekretar Kacin je povedal, da ima Slovenija za mesec maj zagotovljenih najmanj 450.000 odmerkov štirih vrst cepiv. Dejstvo je, da bo cepiva, ki bi omogočalo uresničitev zastavljenega cilja po nacionalni strategiji cepljenja, dovolj, težave pa so drugje.

V prvi vrsti je vsekakor ta, da se uspešne cepilne centre omejuje na vsakem koraku, so deležni stalnih inšpektorskih nadzorov, medtem ko marsikateri cepilni center cepi mimo strategije in v najslabšem primeru dobi zgolj opozorilo. Ker se takšne novice hitro širijo, pa je posledično nezaupanje ljudi v cepljenje vse večje.

Druga težava je tudi v počasnem cepljenju. V aprilu smo v povprečju dnevno cepili okoli 8.500 oseb. S to hitrostjo bi država do srede junija s prvim ali drugim odmerkom cepila le okoli 360.000 ljudi, s čimer bi bila daleč od učinkovite precepljenosti.

Dr. Roman Jerala zato predlaga, da bi morali cepilni centri cepiti vsak dan in bistveno več kot sedaj. Cepilni centri so ministru za zdravje dr. Janezu Poklukarju sicer zagotovili, da bi lahko cepili tudi do dvakrat več. Kacin sicer meni, da je teoretično Jeralov predlog izvedljiv, ampak težavo predstavljajo zaposleni, ki bi cepili, le-teh je premalo. Kacin je še razložil, da običajno cepilni centri naročijo toliko odmerkov, kot imajo prijavljenih in toliko, kot jih zmorejo pocepiti.

Razlog, ki bi mogoče pripomogel tudi k temu, da zastavljenega cilja ne bi dosegli, je dejstvo, da bo počasi zmanjkalo oseb, ki so izkazale interes za cepljenje. Zakaj je temu tako? Odvisno koga vprašate, na seznamu krivcev se tako znajdejo cepilni centri, vlada, mediji, osebni zdravniki …

Ali bo res nova aplikacija pripomogla k temu, da se bo za cepljenje odločilo več ljudi, bo pokazal samo čas. Kot bo tudi pokazal, če je ravno zmeda na informacijskem področju bila razlog, da so nekateri cepilni centri uspeli cepiti le peščico.