Bodo medvedi svoje domovanje razširili še na savinjsko regijo?

Medved je v Zagradu pri Radečah v kokošnjaku pokončal in odnesel nekaj kokoši. Medved je bil opažen na porečju Savinje na območju Petrovč in tudi na sprehajalni poti od Celja do Levškega mostu in do Žalca. V okolici Celjske koče so opazili medvedko z dvema mladičkoma. Medvedji mladič je bil opažen v naselju Lipoglav v občini Slovenske Konjice. Medvedi so bili opaženi na območju Loč, Ponikve in Slovenskih Konjic. Medvedi so se naselili v Savinjsko statistično pokrajino.

Preberite tudi:

Napadi zveri vse pogostejši, ARSO brez sredstev za povračilo škode, NVO pa blokirajo vsak odvzem zveri

Ali bodo nevladne organizacije povrnile škodo kmetom in podeželanom

Kaj storiti, če srečamo medveda ali druge divje živali

Po zadnjih podatkih zavoda za gozdove naj bi v Sloveniji živelo najmanj 1250 medvedov. Glede na to, da se zadnjih nekaj let bijejo bitke med nevladnimi organizacijami, ki so prepričane, da je treba medvede zaščititi, ter prebivalci, ki leta živijo neposredno v bližini medvedov in opozarjajo, da se je populacija medvedov preveč razširila, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo medvedi naselili še drugje.

Razširjenost medvedov tekom zgodovine

Rjavi medved je bil do 18. stoletja v Sloveniji precej razširjen. Krčenje gozdov, intenzivno kmetijstvo, pretirani lov in sistematično uničevanje medvedje vrste je življenjski prostor medvedov skrčilo na območje Visokega Krasa. V najslabših medvedjih časih je bilo v Sloveniji le nekaj 10 medvedov.

Z uvedbo varstvenih ukrepov na kočevskem in notranjskem konec 19. stoletja je število medvedov naraslo. A kljub temu so zadnjega medveda v Senožeških gozdovih uplenili leta 1837, v Kamniško – Savinjskih Alpah leta 1854 in na Pohorju ter Idrijskem hribovju leta 1894. Torej so zadnjega medveda v savinjski regiji uplenili konec 19. stoletja in ga tam ni bilo vsaj 100 let.

Od prvih desetletij 20. stoletja so se medvedi stalno zadrževali le v Kočevskih gozdovih (Rog, Velika gora, Travna gora, Goteniška gora), na Rakitniški planoti, Krimu, Iški, Snežniku in Javornikih. Občasno so ga videli še na Šmarni gori z Grmado, Jelovici, Pokljuki, Mežaklji, Kotu, Krimu, Karavankah in Kamniško – Savinjskih Alpah.

Po prvi svetovni vojni in z agrarno reformo, ki je razlaščala veleposestnike, je število medvedov ponovno upadlo. Leta 1935 je v Kočevju, Črnomlju, Novem mesto, Logatcu in Ljubljani bila uvedena prepoved streljanja in ubijanja, kupovanja in prodaje medveda. Posledično so se v drugi polovici 20. stoletja medvedi ponovno pojavili na območjih, kjer so že bil iztrebljeni.

Tako smo v 60. letih 20. stoletja imeli že 150 medvedov, leta 2001 pa že 350. Svojstven pozitiven trend je ustvarila prepoved cinkovodikovih ampul za lisice in volkove, ter zmerni lov in prizadevanje lovske organizacije, da medvede zaščiti.

Po ocenah strokovnjakov Biotehniške fakultete je v letu 2018 v Sloveniji najverjetneje bilo okoli 975 medvedov. Populacija medvedov se je tako v zadnjih 20 letih povečala za približno 150 %. Kot že omenjeno, pa jih je sedaj po ocenah okoli 1250.

V Sloveniji imamo največ medvedov na km², zgolj na Kočevskem, ki obsega 915,72 km² , živi preko 400 medvedov. Za lažjo predstavo, če bi enako razmerje veljalo v Ljubljani, bi v Ljubljani živelo najmanj 75 medvedov.

Nevladne organizacije s svojimi pritožbami že leta ogrožajo naša življenja

Kmetje in podeželani že leta opozarjajo na napade medvedov, čeravno nevladne organizacije vseskozi trdijo, da napadov ni bilo. Zgolj lani so po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v Sloveniji zabeležili 17 (predlani 12) napadov medvedov na drobnico. Po navedbah kmetijsko-gozdarske zbornice je bilo lani veliko napadov na drobnico, največ jih je bilo na kočevsko-belokranjskem območju.

Če k temu prištejemo še nekaj medijsko odmevnih primerov, npr. medved napade starejšo občanko, tekača in kmeta, ki se je moral skriti v klet, potem ravno ne moremo govoriti o luštnih medvedkih, ki se bojijo ljudi in jim ne predstavljamo hrane.

Ne smemo pa pozabiti, da je lani Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) razpoložljiva sredstva za povračilo škode porabila že do 16. junija 2020. Samo do takrat so obravnavali že 34 škodnih primerov po medvedu, hkrati pa jim je ostalo za okoli 20.000 evrov nerešenih zahtevkov – 31 po medvedu.

Koliko je bilo od takrat do danes že vloženih zahtevkov za odškodnino, trenutno še ni znano. Dejstvo je, da je medvedov v Sloveniji bistveno preveč, ter da naredijo veliko škode, mogoče ravno ne akterjem nevladnih organizacij, ki v večini izhajajo iz urbanega okolja. Po oceni strokovnjakov bi morali številko medvedov zmanjšati vsaj na 800.

Junija lani je ARSO izdal dovoljenje za odvzem 115 medvedov, ki je veljal do konca septembra lani na več območjih v državi, ki so bila določena glede na lokalno povečano gostoto medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo. Kot pričakovano, so se NVO na to odzvale in so ponovno uspele zaustaviti odvzeme.

7. avgusta lani je na Ministrstvo za okolje in prostor RS zavod za gozdove naslovil novo vlogo za odločbo in odstrel še 220 medvedov v času od 1. oktobra 2020 do 30. septembra 2021. Tako naj bi v dobrem letu odvzeli 335 medvedov. Zaradi večnega nasprotovanja nevladnih organizacij, je bilo iz okolja lani odvzetih le 121 medvedov.

Ministrstvo za okolje in prostor je 17. februarja letos znova izdalo odločbo za odstrel 220 medvedov do konca septembra 2021. Upravno sodišče pa je 18. marca, znova na pobudo nevladnih organizacij, izdalo začasno odredbo in zadržalo izvršitev dovoljenja. Sklep sodišča je stopil v veljavo 26. marca 2021.

Po pisanju Alpe Adria Green naj bi v tem času, »od izdaje hitre nezakonite in izjemno škodljive odločbe do odziva Upravnega sodišča, lovci v enem mesecu pobili 112 medvedov.« Kar pa absolutno ne drži, saj so v tem letu odvzeli 22 medvedov, od tega štiri zaradi izredne odločbe za odvzem medveda, ki je neposredno ogrožal vaščane.

Lovci so že lani opozarjali, da ne bodo zmogli odvzeti niti predpisanega števila medvedov, in so jih v celem letu uspeli odvzeti zgolj 121. Hkrati pa takšno zavajanje kaže le na to, da NVO niti ne vedo, kako težko je sploh odvzeti medveda iz okolja. Ravno pri enem izmed izrednih odvzemov imajo lovci težave, saj je medved bil za nekaj kilogramov lažji, kot je določala odločba.

Kdaj je upravičen razlog za odvzem medveda?

Število medvedov se je v zadnjih letih drastično povečalo, kar posledično pomeni, da je na enem območju preveč medvedov, premalo hrane in se logično le-ti selijo na območja, ki že stoletja niso imela medvedov.

Mogoče so se v Kočevju že naučili sobivati z medvedom, oziroma niso slišani, ko opozarjajo na problematiko preštevilnih medvedov, a definitivno nanje niso pripravljeni v savinjski regiji. Glede na to, da so navodila lokalnim prebivalcem, naj ne hodijo v naravo, kjer so opaženi medvedi, se globoko posega v njihovo svobodo gibanja. Namreč območja, kjer so opazili medvede, so najbolj obiskane sprehajalne poti in blago rečeno, edine poti v naravi.

Očitno bodo nevladne organizacije odnehale šele takrat, ko bodo medvedi potrkali na njihova vrata in bodo takrat dejansko prebrali Direktivo Sveta 2013/17/EU, ki pravi, da so medvedi, volkovi in risi strogo zavarovana vrsta, vendar 16. člen v primeru, da ni druge možnosti, dovoljuje poseg v populacijo in sicer v primeru:

• za varstvo prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov;
• za preprečitev resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;
• interesa zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave ter zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;
• za raziskovanja in izobraževanja, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebne vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin;
• da se pod strogo nadzorovanimi pogoji dovoli selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

Poleg direktive pa v primeru, če ne obstajajo druge možnosti, poseg v populacijo ureja še t. i. Bernska konvencija – Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, ki dovoljuje poseg v primeru:

• za zavarovanje rastlinstva in živalstva;
• za preprečitev resne škode na posevkih, živini, gozdovih, gojiščih rib, vodi in drugih oblikah lastnine;
• v interesu splošnega zdravja in varnosti, varnosti zračnega prometa ali drugih prevladujočih splošnih interesov;
• za raziskovalne in izobraževalne namene, za obnovitev populacije, ponovno naseljevanje in potrebno razmnoževanje;
• za dovolitev prisvajanja, zadrževanja ali drugega sprejemljivega izkoriščanja določenih prosto živečih živali in rastlin v majhnem številu pod strogo nadzorovanimi pogoji na selektivni podlagi in v omejenem obsegu.

Torej samo v primeru, če so bile pred posegom izčrpane vse možnosti, ter za odločitvijo stoji strokovnjaki, je odvzem dovoljen. V primeru medvedov je to vsekakor bilo storjeno in so trenutno medvedi tisti, ki povzročajo resno škodo, ogrožajo živali in ljudi. NVO pa so posredno krivi za to.