Naprej na vsebino

Kakšne davčne spremembe se nam obetajo?

Vlada je na včerajšnji seji določila besedila predlogov zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini in o davku na dodano vrednost. »Skupna točka vseh treh zakonov je poenostavitev, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, lažje nakupovanje in seveda tudi to, da se omogoča večjo konkurenčnost gospodarstva,« je poudaril minister za finance mag. Andrej Šircelj.

Predlogi davčnih sprememb zasledujejo cilje povečanja konkurenčnosti gospodarstva, rasti in razvoja gospodarstva in novih investicij, hkrati pa stremijo k razbremenitvi posameznika in želijo prispevati k večjemu zaposlovanju. Tudi s tem, da bodo davčni zavezanci pri isti bruto plači prejeli višje neto dohodke.

Kaj prinaša Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb?

Cilj Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je zagotoviti pregledno in pravično obdavčenje. Poleg tega je namen davčnih ukrepov dodatno spodbuditi gospodarsko okrevanje po epidemiji covida-19 pa tudi zagotoviti prijazen administrativni okvir obdavčitve s poenostavitvami in zasledovanjem davčne gotovosti.

Pomembne spremembe, ki jih ta zakon prinaša, so za 10 odstotnih točk višji znesek olajšave za zaposlovanje mlajših oseb (do 25 leta), ki se zaposlujejo prvič, ter za 0,7 odstotne točke višja olajšava za donacije.

Zakon prinaša tudi 45 % olajšavo pri zaposlovanju za osebe, ki opravljajo deficitarni poklic, pri čemer, je poudaril Šircelj, bodo deficitarni poklici določeni s pravilnikom, ki ga bosta skupaj podpisala minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter minister za finance. Ta pravilnik se bo naknadno lahko tudi spreminjal. Olajšava pa bo veljala za prvih 24 mesecev zaposlitve.

S predlogom zakona se nadgrajujejo tudi davčne olajšave za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, prav tako pa se uvaja nova olajšava za tiste pravne osebe, ki bodo investirale v digitalno preobrazbo oziroma v zeleni prehod.

Kaj prinaša Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini?

S predlogom tega zakona želi vlada zasledovati osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covida-19 ter razbremeniti davčne zavezance. Cilj predloga zakona je krepitev konkurenčnosti poslovnega okolja, kar bo vplivalo na  gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini prinaša postopno zviševanje splošne olajšave na končno višino 7.500 evrov za davčno leto 2025. Zniževanje splošne davčne olajšave, ki temelji na nujnih življenjskih stroških, se bo pričelo z letom 2022 in sicer je predvidena splošna davčna olajšava v višini 4500 evrov. Vsako leto, vse do leta 2025, se bo splošna davčna olajšava zvišala za nadaljnjih 1000 evrov. Ta olajšava v praksi pomeni, da bo leta 2025, ko bo splošna davčna olajšava 7500 evrov, to pomenilo približno 1000 evrov »prihranka« letno pri povprečni plači.

Druga pomembna sprememba  je, da se uvaja znižanje davčne osnove v višini 1.500 EUR za rezidente, starejše od 70 let, oziroma tako imenovana seniorska olajšava.

Zakon predvideva tudi razbremenitev dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobički iz kapitala), saj se stopnja dohodnine znižuje na 25 %, po petih letih imetništva se zniža za nadaljnjih 5 % odstotnih točk in tako znaša 20 %, po 10 letih imetništva bomo obdavčeni le še za 15 % in po 15 letih sledi oprostitev plačila davka na dohodke od kapitala. Do tega zakona je bilo predpisano obdobje 20 let.

Znižuje se tudi stopnja dohodnine za dohodke iz najema in sicer na 15 % (do sedaj 27,5 %) ter obdavčitev normiranih stroškov s 15 % na 10 %.

Prav tako se obetajo olajšave tistim samostojnim podjetnikom, ki bodo pristopili k zelenemu in digitalnemu prehodu.

Kaj prinaša Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost?

V osnovi ta predlog sledi smernicam določb evropskih direktiv, poleg tega pa je cilj predloga zakona doseči poenostavitev in administrativno razbremenitev davčnih zavezancev in davčnega organa, ter slediti okoljski politiki. Zakon prinaša večjo fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna DDV, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki.

Račun se po bo povem v papirni obliki kupcu izročil le na njegovo izrecno zahtevo, kar bo vsekakor prihranilo nekaj dreves in tudi marsikak papirček manj se bo znašel na tleh. Izdaja računa je sicer še vedno obvezna, kar pomeni, da se bo račun evidentiral v blagajni.

Še večjo spremembo pa zakon prinaša za kmete, saj ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV, hkrati pa ohranja možnost pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem DDV. Do zdaj so bili davčni zavezanci tisti, ki so imeli več kot 7.500 evrov prometa – to seveda pomeni, da bodo še vedno lahko davčni zavezanci, a le, če bodo sami tako želeli.

Prišlo bo tudi do več poenostavitev. »Obrazci ne bodo več obvezni s predpisi, kar pomeni bistveno poenostavitev za davčne zavezance. Ko govorimo o novem davčen zavezancu, registracija ne bo obvezna pred prvim prometom, kar bo bolj prijazno in enostavno kot do sedaj,« je pojasnil.

Zakon o DDV naj bi začel veljati s 1. julijem 2021, druga dva pa s 1. januarjem 2022.

Šircelj je poudaril, da je namen vseh treh zakonov znižanje obremenitve dela, nakazati smer, v katero gre davčna politika, zagotavljanje nižjih davčnih stopenj od sedanjih in s tem tudi motivirati ljudi, da plačujejo davke.

Po njegovem mnenju, se bo izpad v davčni blagajni pokril z večjo rastjo bruto družbenega proizvoda (BDP) ter z optimalnejšim naročanjem materiala in storitev. »Javne finance so stabilne in usklajene s programom stabilnosti,« je poudaril.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice