Kaj je mobing na delovnem mestu?

Človek je bitje odnosa in le v odnosu raste, se izgublja, ali trpi. Eden izmed teh odnosov se kuje na delovnem mestu. V zadnjih letih se vse pogosteje govori tudi o mobingu na delovnem mestu. Kar je še 10 let nazaj bilo marsikje del delovnega procesa – da se šef dere, ponižuje, nadleguje, zahteva nemogoče in ne spoštuje zakonodaje – je zdaj postalo nedopustno, neetično, kaznivo.

Preberite tudi:

Nasilneži so samo moški?

Mednarodni signal za nasilje v družini

Res je, da je naše počutje in dojemanje situacije odvisno od marsičesa, od odnosov doma do bežnega srečanja na parkirnem prostoru pred službo. A Slovenci smo naučeni, da moramo potrpeti, da tako pač je, da je pa petega/desetega redna plača in da smo lahko samo veseli, da sploh imamo službo. Ravno zaradi tega pogosto niti ne opazimo, da smo morda žrtev mobinga. Na splošno se prepozno ukrepa, ko se začnejo dogajati slabe stvari, ker je treba potrpeti.

Definicija mobinga

V Sloveniji se mobing prevaja kot trpinčenje na delovnem mestu. Gre za trpinčenje, šikaniranje oziroma izživljanje na delovnem mestu. Označuje neetično, ponižujočo in sovražno komunikacijo med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi v obliki psihičnega nasilja na delovnem mestu, ko oseba ali večja skupina oseb psihično zlorablja posameznika in ga spravlja in ohranja v položaju nemoči.

Ni pa vsako neetično vedenje avtomatično tudi mobing. Da lahko neetično dejanje označimo kot mobing se mora le-to pojavljati daljše časovno obdobje, najmanj šest mesecev in to v pogostih intervalih, najmanj enkrat tedensko.

Cilj mobinga je osamitev žrtve, škodovanje njenemu ugledu, dostojanstvu ter položaju, posledično pa izgon z delovnega mesta. Največkrat trpinči nadrejena oseba, ki s tem zlorabi svojo položajno moč, pojavlja pa se tudi trpinčenje med hierarhično enakimi sodelavci in ko skupina podrejenih trpinči vodjo.

Kot že omenjeno je mobing v zadnjih letih v javnosti postala zelo modna beseda. Žal pa velik del zaposlenih dejansko ne pozna pravne, psihosocialne, organizacijske in družbene vidike tega pojava. Posledično se pogosto z mobingom enačijo najrazličnejše druge težave na delovnem mestu – slaba klima v organizaciji, konflikti med zaposlenimi, preobremenjenost in kadrovska podhranjenost na delovnem mestu, kršitve drugih delovnopravnih pravic, nezadovoljstvo z odločitvami vodstva, nizka vodstvena kultura v organizaciji, reorganizacija dela, ki ni strokovno podprta, odločitve vodstva, s katerimi se zaposleni ne strinjajo, a so v okviru pooblastil in zakonitosti, posamezna nasilna dejanja, nasilje s strani pacientov ali svojcev …

Omenjene situacije na delovnem mestu so sporne, a ne gre za trpinčenje na delovnem mestu. Napačna ocena težav na delovnem mestu škoduje vpletenim, saj lahko vodi v dodatno zaostritev odnosov, neustrezne ter nekonstruktivne postopke in nenazadnje tudi v precejšnje stroške. Kar pa lahko še dodatno poveča stisko, stres in izgubo (psihološke) moči pri oškodovanih osebah.

Pravna definicija mobinga

Trpinčenje na delovnem mestu – mobing je nezakonito, prepovedano dejanje na mednarodnopravni, evropski in tudi na nacionalni ravni. Direktiva Sveta 89/391/EGS v 5. členu določa, da je delodajalec dolžan poskrbeti za varnost in zdravje na vseh področjih, ki so v zvezi z delom. Ob tem ne smemo pozabiti, da Evropska socialna listina zavezuje vse članice Evropske unije, da delavce zaščitijo pred negativnimi in žaljivimi dejanji.

Prav tako Ustava RS (URS) v 34. členu določa, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Med drugim tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 46. členu določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. V 47. člen ZDR-1 je določeno, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.

O mobingu je moč brati tudi v 7. členu ZDR-1 – prepovedano je spolno in drugo nadlegovanje. Definicija spolnega nadlegovanja pravi, da je o le-tem govora, če gre za kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Pod pojmom drugo nadlegovanje je mišljeno vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

V skladu s 7. členom ZDR-1 je prepovedano tudi trpinčenje na delovnem mestu. Pojem trpinčenje na delovnem mestu zaznamuje vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

V 24. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je določeno, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Globa za ravnanje v nasprotju s tem členom lahko znaša v višini od 2.000 do 40.000 evrov.

15.a člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) določa, da je prepovedano vsako fizično, verbalno, ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na katerikoli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno in ponižujoče, sramotno ali žaljivo delovno okolje za osebo, ali žali njegovo dostojanstvo.

Pod določenimi okoliščinami je mobing lahko tudi kaznivo dejanje. 197. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) določa, da, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Če pa ima to dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Kaj storiti, če ste žrtev mobinga?

Če menite, da se zoper vas izvaja mobing:

• Zabeležite si vsako nasilno dejanje – kdo ga je povzročil, kaj se je zgodilo, čas, kraj dogodka ter priče. Prav tako, kako ste se ob tem počutili in morebitne druge posledice.
• Shranite vse dokumente, ki dokazujejo trpinčenje (elektronsko pošto, zapisnike sestankov, pisna navodila za delo, zdravniške izvide …).
• Komunikacija z izvajalcem mobinga naj poteka strogo v pisni obliki – zaradi dokaznih namenov.
• O trpinčenju povejte zaupni osebi v kolektivu.
• Pridobite pravni nasvet, še posebej v primeru zaostrenega trpinčenja, ker gre lahko za ogrožanje vašega delovnopravnega položaja.
• Poskrbite za dobro psihofizično kondicijo.
• Premislite o iskanju druge zaposlitve, če na tem delovnem mestu ne vidite več možnosti za normalno delo ter ohranjanje zdravja ter lastnega dostojanstva.

Poleg naštetega, pa izvajalca mobinga na delovnem mestu najprej pisno opozorite, da mobing odpravi. Določite mu relativno kratek rok za njegovo odpravo – osem ali deset dni. Če vas je strah, da boste zaradi pisnega obvestila o mobingu zapadli v nemilost delodajalca, saj se s takim pisnim obvestilom osebno izpostavite, vedite da zakonodaja tudi za take situacije ponuja rešitev, saj lahko delavec, zoper katerega se izvaja mobing, o tem obvesti Inšpektorat za delo RS.

Ko delodajalca prijavite inšpektorat, se ne boste izpostavili. Inšpektorat bo delodajalca opozoril na podano prijavo, preveril, ali je izvedel vse zakonsko obvezne preventivne ukrepe, ter zahteval vzpostavitev varnega in zdravega okolja na delovnem mestu.

Zoper izvajalca mobinga lahko vložite tudi odškodninsko tožbo. Da bo ta uspešna, pa morajo biti izpolnjeni vsi zakonski znaki tako imenovanega odškodninskega delikta – protipravno ravnanje, nastanek škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastankom škode ter odgovornost povzročitelja mobinga. Če se odločite za to pot, se obrnite na ustreznega pravnika/odvetnika.

Če bo odškodninska tožba uspešna, lahko dobite enako odškodnino, kot če bi ji bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Če gre za hujše oblike mobinga – take, ki izpolnjujejo tudi zakonske znake kaznivega dejanja, pa lahko izvajalca mobinga prijavite tudi organom pregona.

Konkretni znaki mobinga

MED VODJO IN PODREJENIM

• Nalaganje dodatnih nalog brez kakršnih koli pojasnil in utemeljitev.
• Prejemanje spletne pošte med vikendom, v kateri piše, da je delo potrebno opraviti nemudoma.
• Stalno kritiziranje in nezadovoljstvo nad sicer dobro opravljenim delom.
• Kričanje in poniževanje.
• Degradiranje na nižje delovno mesto.
• Odvzem nalog zaradi neutemeljene nesposobnosti.

MED HIERARHIČNO ENAKIMI SODELAVCI

• Žaljenje delavca zaradi druge narodnosti, vere ali vrednot.
• Nesprejemanje drugačnosti nekaterih od delavcev.
• Vidno zavračanje posameznikov.
• Nedruženje s sodelavci.
• Izločitev posameznikov.
• Izoliranje sodelavcev od vseh sicer pomembnih informacij za opravljanje dela.
• Onemogočanje kakršne koli oblike napredovanja.