Skip to content

Kaj sprememba zakona o DDV prinaša za kmete?

Kot smo že poročali, je Vlada RS sprejela spremembe Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o dohodki pravnih oseb in Zakona o dohodnini pravnih oseb. Spremembe vseh treh zakonov naj bi prinesle poenostavitve, lažje obračunavanje davkov za davčne zavezance, lažje kupovanje za potrošnike in večjo konkurenčnost v gospodarstvu.

Ukinitev obveznega praga za vstop kmetov v sistem DDV

Predlog zakona prinaša poenostavitev delovanja sistema DDV za kmete, v izogib vsakoletnim administrativnim obveznostim preverjanja obsega katastrskega dohodka in obdavčljivih subvencij ter posledičnega identificiranja kmetov za DDV po uradni dolžnosti. Zakon ohranja tudi rešitev, da lahko davčni zavezanci poračunajo del svojega vstopnega DDV skozi ukrep uveljavljanja pavšalnega nadomestila.

Sprememba zakona torej ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV. Še vedno pa bodo imeli možnost postati davčni zavezanec, če bodo to želeli, v tem primeru to storijo z elektronsko vloženo vlogo DDV-P2 preko spletne strani eDavki. Identifikacija za namen DDV traja 5 let.

Člani kmečkega gospodinjstva se lahko med seboj dogovorijo, kdo ima ID številko (najprimernejši je tisti, ki je nosilec KMG MID in tudi že pred tem posluje na kmetiji in je že večina dokumentov naslovljena nanj, saj je tako birokratskega dela manj).

Dejstvo je, da se tisti kmetje, ki imajo interes in tudi veliko investirajo v razvoj kmetijske delavnosti, v sistem DDV tako ali tako vključijo. Čeprav imajo zaradi tega nekaj sitnosti, predvsem birokratskih, so na koncu na boljšem, saj, če si obračunajo vse stroške, so na koncu skoraj vedno v minusu. V državno proračunsko blagajno se tako prilije več od tistih, ki ne uveljavljajo DDV, torej tistih, ki niso zavezanci. Hkrati pa to pomeni, da imajo ti kmetje (tisti, ki niso zavezanci) manj dela s papirji. Predlog spremembe zakona je torej zmaga za obe strani: tako za kmete kot za državo.

Sprememba zakona, ki ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV, pomeni predvsem manj dela s papirji. Vir slike: Pixabay.
Sprememba zakona, ki ukinja prag za obvezen vstop kmetov v sistem DDV, pomeni predvsem manj dela s papirji.
Vir slike: Pixabay.

Do te spremembe je bil vstop v sistem DDV obvezen, kadar je dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto presegal 7.500 EUR. Vpis je naredil FURS po uradni dolžnosti. Identifikacija za namen DDV je trajala, dokler je trajal pogoj preseganja dohodka 7.500 EUR. Po tem obdobju se je lahko zavezanec na podlagi lastne vloge izpisal iz registra.

Predlog tega zakona naj bi se začeli uporabljati s 1. julijem 2021. Sprememba obsega tudi več poenostavitev. Med drugim predlog zakona določa tudi, da izročitev računa ne bo več obvezna, pri čemer ostaja obvezna izdaja računa. Prav tako za davčne zavezance obrazci ne bodo več obvezni s predpisi, novi davčni zavezanec pa se bo moral registrirati šele, ko bo imel prvi promet.

Kakšne so obveznosti zavezanca za DDV na kmetiji?

Izbrani DDV zavezanec na kmetiji mora:

  • obvezno izdajati račune za vsako dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov (tudi za lastno gospodinjstvo),
  • na izdane račune pisati svojo ID številko za DDV in izkazovati DDV,
  • obvezno uporabljati »davčno blagajno« – vezano knjigo računov pri gotovinskem poslovanju,
  • deset let arhivirati originalne prejete in izdane račune z ustreznimi podatki (davčno številko, podatki o kupcu, prodajalcu, obračunan DDV …),
  • voditi evidence – knjige prejetih računov in knjige izdanih računov – za pripravo obračuna DDV, -oddati davčni obračun na obrazcu DDV-O do konca meseca za preteklo davčno obdobje, elektronsko preko eDavkov oziroma do 20. v mesecu, če je bilo oddano rekapitulacijsko poročilo RP-O,
  • plačati obračunano obveznost na obrazcu DDV-O na prehodni davčni podračun – presežek se zavezancu vrne v 21-tih dneh po predložitvi obračuna,
  • oddati rekapitulacijsko poročilo RP-O za dobavo blaga in storitev znotraj Evropske Unije osebam, identificiranim za DDV v drugih državah članicah Unije,
  • vzpostaviti elektronsko poslovanje s FURS (oz. nekoga pooblastiti) in po potrebi omogočiti vpogled v evidence DDV obračuna (vodenje ustreznih evidenc na ustrezen način, arhiviranje originalnih računov.

Odziv Slovenske kmečke zveze in Društva SKZ na spremembe in dopolnitve Zakona o davku na dodano vrednost

Na spremembe Zakona o davku na dodano vrednost so se odzvali tudi v Slovenski kmečki zvezi pri Slovenski ljudski stranki (SKZ pri SLS) in Društvu SKZ – Slovenska kmečka zveza in zapisali, da so veseli, da so bila njihova in druga prizadevanja za izboljšanje položaja kmeta, kmetijstva in podeželja končno upoštevana. Določba, da kmetje niso več obvezni zavezanci za DDV je največja zmaga njihovih prizadevanj v zadnjih nekaj letih.

»Naši izvoljeni svetniki v Svetu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ter državni svetnik RS za kmetijstvo Branko Tomažič so bili med prvimi in najodločnejšimi, ki so opozorili na problem debirokratizacije v kmetijstvu ter da je nujno potrebno kmeta razbremeniti. Sprememba Zakona o davku na dodano vrednost je zelo pomembna za kmete, saj ne bodo več obvezni davčni zavezanci.

S svojim programom in dejavnostjo si bo SKZ pa tudi SLS še naprej odločno prizadevala za obdelano in poseljeno podeželje, ki bo zagotavljalo polno samooskrbo Slovenije z zdravo, doma pridelano hrano in za čim večjo predelavo našega lesa v Sloveniji do čim višje stopnje obdelave in čim večje dodane vrednosti, s ciljem vzpostavljanja novih delavnih mest in razvoja manj razvitih območij. Vztrajali bomo pri nadaljnji popolni debirokratizaciji, ki je nujna za uspešno izkoriščanje potencialov, ki jih ima slovensko kmetijstvo ter podeželje in je predpogoj za obstoj mladih na kmetijah,« so zapisali.

V Državni svet RS vloženi še dve pobudi za davčno razbremenitev kmetov

Branko Tomažič, državni svetnik za kmetijstvo in izvoljen svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije(KGZS ) je sicer v preteklih dneh v DZ RS vložil še dve pobudi naslovljeni na Vlado RS.

Branko Tomažič, državni svetnik Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo in izvoljen svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije(KGZS ) je v preteklih dneh v DZ RS vložil še dve pobudi naslovljeni na Vlado RS. Vir slike: Državni svet RS.
Branko Tomažič, državni svetnik Republike Slovenije (DS RS) za kmetijstvo in izvoljen svetnik Društva SKZ-Slovenska kmečka zveza pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije(KGZS ) je v preteklih dneh v DZ RS vložil še dve pobudi naslovljeni na Vlado RS.
Vir slike: Državni svet RS.

Tomažič predlaga, da se dohodki iz dodeljenih državnih sektorskih pomoči v najbolj prizadetih delih kmetijstva v skladu s 5. točko 26. člena Zakona o dohodnini oprostijo plačila dohodnine, saj gre za denarno pomoč, ki jo posameznik prejme zaradi pandemije oziroma epidemije covida-19, določeno v skladu s posebnimi predpisi oziroma interventno protikoronsko zakonodajo. »Kot taka ne more in ne sme biti obravnavana kot obdavčljiv dohodek. Z obdavčitvijo te pomoči se neupravičeno zmanjšujejo namenska sredstva,« je pojasnil.

Druga pobuda se nanašana dohodke, ki se vštevajo v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Predlaga, da naj se med dohodke štejejo zgolj potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih oziroma v panjih (70. člen ZDoh-2). »Črtajo pa naj se drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Izpostaviti velja, da namen ukrepov kmetijske politike ni pridobivanje dodatnega dohodka in dobička, od katerega bi se plačeval davek, ampak ohranjanje konkurenčnosti, ohranjanje kmetovanja, varovanje okolja, zaviranje podnebnih sprememb, varovanje naravnih virov, ohranjanje poseljenosti Slovenije ter njene kulturne in naravne dediščine ter možnost prebivalstva, da kupuje lokalno pridelano hrano po dostopnih, sprejemljivih cenah,« je pojasnil.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice