Naprej na vsebino

Panični napadi v času covida pogostejši

Težko bi našli koga, ki ne bi menil, da je zadnje leto kaotično na vseh področjih. Večino ljudi prehaja iz enega stresa v drugega. Vsak dan smo bombardirani s tisočimi zatrjujočimi novicami, ki imajo le eno poslanstvo – biti senzacionalne, če tudi so neresnične. Posledično ima vse več ljudi takšne ali drugačne težave, nekatere so tudi psihičnega izvora.

Napačno bi bilo trditi, da so covid ali vladni ukrepi tisti, ki so ljudje pahnili v takšen položaj, ampak dejstvo je, da so majhne težave, ki so bile poprej obvladljive, doživele vrhunec in so postale velik problem. Ena izmed posledic tega so tudi vse pogostejši panični napadi, ki se končajo na urgenci.

Preberite tudi:

NIJZ odprl brezplačno telefonsko številko za psihološko pomoč

K psihologu hodijo le nori

Občutek dušenja, vrtenja, megljenja, dvojnega vida, glavobol, padanja … so običajno razlogi, da ljudje poiščejo pomoč pri zdravniku, saj so zaskrbljeni, da doživljajo srčni napad ali kap ali, da se jim bo zmešalo. Strah je tako močan, da marsikdo niti ne verjame, ko mu zdravnik pove, da je doživel le panični napad in ne srčni napad, ter poišče še drugo mnenje.

K sreči paničen napad sam po sebi ni nevaren. Težavo predstavlja spopadanje z njim. Večino ljudi, ki izve, da je za njihovo nenadno spremembo zdravstvenega stanja botroval le panični napad se ne pomiri, kar izzove vedno nove napade. Na koncu se ljudje bojijo paničnih napadov, ki jih doživljajo ravno zaradi strahu pred njim. Obiski zdravnikov pa postanejo stalnica, saj se le-ta ne izraža več kot »običajni« panični napad.

V resnici pa gre za povsem fiziološki odziv telesa in pogosto zdravniki za postavitev diagnoze porabijo kar nekaj preiskav, saj ljudje od prvega paničnega napada, ne verjamejo, da je šlo zgolj zanj. Telo pa zaradi pričakovane, pa naj bo namišljena ali resnična, nevarnosti nenadoma sprosti v obtok veliko količino adrenalina, ki vpliva na živčni sistem in sproži vrsto psihofizioloških procesov.

Do paničnega napada pride, kadar se zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov poveča preplavljajoč občutek nemoči, ujetosti, močnega strahu.
Do paničnega napada pride, kadar se zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov poveča preplavljajoč občutek nemoči, ujetosti, močnega strahu.
Vir slike: Pixabay

Panični napad je pretiran odziv na spremembe

Bistvo paničnega napada je v prvi vrsti pretiran odziv na nepričakovane telesne in zaznavne spremembe, ki so posledica hipne in močne aktivacije organizma. Spremembe so:

  • telesne: povišan utrip, težave z dihanjem, vrtoglavica, pretirano znojenje, mišična napetost … in
  • duševne: izrazito močan strah, depersonalizacija, derealizacija, podivjan miselni tok, samoopazovanje, dramatiziranje, tunelski vid, potreba po begu, potreba, da bi nekaj ukrenili in hkrati ostali na mestu …

Običajno panični napad traja manj kot tri, štiri minute. Po petnajstih do dvajsetih minutah tesnoba že popusti, če le posameznik ne dela drame, kar pa je redko. Običajno se ljudje na panični napad odzovejo dramatično in s tem zavirajo normalizacijo. Prepustijo se negativnemu doživljanju in tako generirajo nove panične napade, dokler ne postanejo popolnoma telesno izčrpani.

Ne pozabite pa, da se vsak panični napad umiri, živčni sistem pa se prej ali slej normalizira.

Panični napadi se ne napovedo v naprej

Panični napad nima »predsimptomov«, ampak do njega lahko pride povsem nepričakovano in v vsaki situaciji. Lahko ga doživite sredi avtoceste, v službi, doma pred televizijo, na stranišču, pod tušem, ali vas celo prebuditi iz spanca. Pogosto nastopi ob preplavljajočih negativnih doživetjih, travmi, kot posledica šoka, ob stvarni ali grozeči izgubi bližnjih … lahko pa se pojavi na čisto običajen dan, ko se vam po vašem mnenju ni zgodilo nič pretiranega, a ima podzavest drugačno mnenje.

Do paničnega napada pride, kadar se zaradi zunanjih ali notranjih vzrokov poveča preplavljajoč občutek nemoči, ujetosti, močnega strahu. K paničnemu napadu najbolj prispevata izogibanje posameznim situacijam, strah in dramatiziranje zaradi neke življenjske situacije. Če se izogibate nečemu, npr. dvigu pomembne pošte, razhodu s partnerjem, soočanju s šefom …, se v možganih implicitno utrjuje napačno prepričanje, da je situacija, ki se ji želite izogniti, nevarna. Posledica so pa lahko panični napadi.

Načeloma je telo narejeno tako, da se na nevarnost odzove in nas opozori. Kar je dobro, glavna funkcija straha je ravno ta, da nas varuje. Težava pa nastane, ko se človek začne izogibati povsem varnim situacijam zgolj zato, ker se boji, da bo doživeli panični napad, ali da bo osramočen, zapuščen, razvrednoten… Izogibanje lahko postane vedenjski slog, ki počasi krči polja, kamor človek še upa. Posledično se osami in ne zaupa nikomur, kar povzroča pa čisto nove duševne motnje.

Običajno panični napad traja manj kot tri, štiri minute.
Običajno panični napad traja manj kot tri, štiri minute.
Vir slike: Clevland Clinic Health Essentials

Verjetnost, da doživite panični napad lahko zmanjšate z zdravim življenjskim slogom

Panični napad lahko doživi vsakdo, zato je zelo nehvaležno reči, kaj narediti, da tega nikoli ne boste doživeli. Vendar pa lahko verjetnost, da boste doživeli panični napad, zmanjšate tudi s spremembo življenjskega sloga.

Zmanjšanje stresnih situacij in urejen ritem spanja sta najbolj osnovna ukrepa, ki bosta zmanjšala verjetnost za panični napad. Če je le mogoče zmanjšajte uživanje kofeina – kave in pijač s poživili, saj kofein spodbuja aktivacijo osrednjega živčnega sistema, ki jo skušate omiliti. Alkohol med paničnim napadom in takoj po njem deluje kot sedativ in vas bo sprva pomiril, ko pa bo njegov učinek popusti, se bo anksioznost znova poveča, zato premislite o svojem pitju alkoholnih pijač.

Izogibajte se tudi nikotinu in sladkarijam, saj povečujejo anksioznost in razdražljivost.

Predvsem pa poskrbite za sproščanje, vzemite si čas zase in naredite nekaj za svoje telo, duha in um.

Prepustite se paničnem napadu, saj ga le tako lahko ustavite

Verjetnost, da boste vsaj enkrat v življenju doživeli panični napad je veliko večja, kot da ga ne boste. Ne pozabite, da načeloma traja le nekaj minut in če se mu prepustite, si priznate, da ste doživeli panični napad in se mu ne upirate, ter potem ne dramatizirati, bo to zgolj nekaj minutna izkušnja, sicer malce neprijetna, a popolnoma nenevarna.

Ko ga prepoznate, prevzemite nadzor nad svojim razmišljanjem in obnašanjem. Čeprav boste imeli občutek ohromljenosti, se zavedajte, da imate v vsakem trenutku paničnega napada, naj je še tako močan, popoln nadzor nad sabo, svojim razmišljanjem in obnašanjem. Zato ukrepajte in ne dovolite, da vas občutek nemoči in negativne misli prevzamejo.

Prepustiti se paničnem napadu pomeni zgolj to, da si ga priznate, da se ne ustrašite telesnega odziva in prevzamete kontrolo nad sabo in telesom. Najprej realno ocenite dogajanje. Če vas nič ne ogroža, anksioznost in panika pa se vseeno le še krepita, to pomeni zgolj to, da možgani iščejo skrite nevarnosti in so sprožili pretirano samoopazovanje.

Ko enkrat veste, da gre le za panični napad, skušajte ohranjati koncentracijo in krotiti podivjani miselni tok. Če vam ne grozi nobena zunanja nevarnost in vas nič ne ogroža, je zelo pomembno, da se na to opominjate z notranjim samogovorom. S tem možganom preprečite, da bi zapustili časovno perspektivo »tukaj in zdaj«, ki je potrebna za lažji nadzor.

Občutek dušenja je torej nekaj normalnega in hiperventilacija dejansko želi poskrbeti za zadosti kisika v telesu, a ker ni potrebe po tem, telo vsrkava preveč kisika.
Občutek dušenja je torej nekaj normalnega in hiperventilacija dejansko želi poskrbeti za zadosti kisika v telesu, a ker ni potrebe po tem, telo vsrkava preveč kisika.
Vir slike: Over.net

Pomaga tudi, če ustavite hiperventilacijo, ki pogosto spremlja panični napad. Občutek dušenja je torej nekaj normalnega in hiperventilacija dejansko želi poskrbeti za zadosti kisika v telesu, a ker ni potrebe po tem, telo vsrkava preveč kisika. Dihanje postane sunkovito, plitvo, s poudarkom na podaljšanem vdihu in kratkem izdihu, kar položaj dodatno poslabša, neprijetni občutki v telesu pa se le še kopičijo. Posledično nastopi nepotrebno hlastanje za zrakom.

Poleg tega utegne hiperventilacija povzročiti še srčne palpitacije, bolečine v prsnem košu, vrtoglavico in omotičnost, kar človeka še bolj utrjuje v napačnem prepričanju, da se v telesu dogaja nekaj strašnega.

Zato najprej usmerite pozornost na dihanje. Medtem ko usmerjate pozornost na dihanje, v mislih štejte sekunde. Če se vam vsiljujejo negativne misli in miselni tok drsi tako hitro, da mu komaj sledite, skušajte zamotiti svoje možgane – štejte, ponavljate pesmico, imena, v misli si prikličite nek lep dogodek, prosite bližnje, da se z vami pogovarjajo o nečem, kar vam bo tok misli preusmerilo drugam.

Če zmorete in je mogoče hodite, sprva hitro, potem počasneje, saj se lahko tudi na ta način umirite.

Včasih se dogodi tudi, da se v času paničnega napada preprosto ne morate umiriti, ter se na koncu le utrujeni zgrudite. Važno je, da sprejmete kar se vam je zgodilo, če menite, da je preveč naporno, si poiščete strokovno pomoč. Ukrepajte in najdite način, da bo paničen napad le eden, ne da se bo iz enega napada ustvaril temelj za resnejše bolezni.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice