Pred 100 leti v Slovencu

»Ko sem bil/a pa jaz toliko star/a kot ti…« je zelo pogost stavek, ki ga starši, stari starši uporabljajo v pogovori z otrokom. Ko sem bila jaz osnovnošolka smo se otroci veliko družili, redko smo bili doma, ne glede na vreme, rabutali smo, se igrali tisoč in eno igro, poleti smo se sami hodili kopat na bazen, reke in jezera. Nihče nam ni pomagal pri nalogi, šoli in otroških, najstniških zagatah, a takrat so bili drugačni časi.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Zaradi tega je normalno pričakovanje, da če se ozreš 100 let nazaj, da so bili še bolj drugačni časi. Pa je temu res tako? Le kakšno je bilo politično dogajanje pred 100 leti? O čem se je pisalo, kaj so počeli politiki?

Lažne novice so se pisale iz »zanesljivih virov«

Slovenec pred 100 leti je v svoji kolumni Politične novice opozoril na lažne novice »nekega demokratičnega lista«, ki je zatrjeval, da je iz zanesljivih virov izvedel, da je Vatikan gospodu Ščeku prepovedal kandidaturo, ki pa naj bi se med pošto izgubila.

Slovenec ugotavlja, da je bil zanesljivi vir »Giornale d’Italia«, ki pa je zapisal, da Ščeku ni imel soglasja Vatikana. Slovenec zagato zaradi tega soglasja v nadaljevanju pojasnjuje: »Ker se namreč lahko predpostavlja, da določba ”Non expedit” za nove kraje ne velja, zato g. Šček pooblaščenja sploh ni rabil. Na vsak način pa ni bilo nobene prepovedi…«

Ni pa bila pred 100 leti to edina težava medijev. Hrvaški podban dr. Bošnjak je zaplenil številko časopisa Hrvat, ker so objavili novico, ki jo je podpisalo 63 hrvaških poslancev, ter bi jo lahko prebralo 300.000 volivcev. Pisec Slovenca je ob tem pripomnil, da so mnogi ostali takratni mediji problematizirali novico, ki sploh ni bila objavljena in načeloma razen avtorjev nihče ni poznal vsebine.

Spor zaradi grba

Pred 100 leti so v Slovencu, ko se je določal grb države nasprotoval polmesecu v grbu in predlagal, da se v grbu raje uporabijo šestkratne zvezde iz grba celjskih grofov. Časopis Jutro jim je takrat očital separatizem, avstrijakanstvo in »druge lepe reči njihovega slovarja«.

Na koncu je bil sprejet predlog Jugoslovanskega kluba – torej zvezde, le da so dodali tudi polmesec. Proti ideji o polmescu pa je bil tudi dr. Trumbić, bivši predsednik jugoslovanskega odbora in prvi zunanji minister, in zahteval, da se mora polmesec v slovenskem delu državnega grba izbrisati, ker ne spada v slovensko zgodovino in je spomin na Bizantinsko in Osmansko državo.

Pisec Slovenca odločitev dr. Trumbića zaključi: »Najbrž so medtem demokratarji prišli do spoznanja, da je polumesec – kifelček bila avstrijska policijska oznaka: Slovenija pa bo imela v svojem grbu ovekovečen spomin na policajdemokarski režim.«

»Ministri za blagor stranke in ne za obči blagor«

V Slovencu pred 100 leti je bilo moč tudi prebrati, da vlada v Beogradu še vedno ni glasovala o ustavi. Radikalci naj bi zahtevali, da se glasovanje zaključi in ustavo sprejme, a so na Pašičevo zahtevo stopili korak nazaj in predlog umaknili.

Razlog pa naj bi bil, da so radikalci hoteli, da v vlado stopijo mlajši ljudje, ki bodo delali več v korist stranke. Zahtevali pa so tudi, da je načelnik v notranjem ministrstvu pripadnik njihove stranke.

Interpelacija zaradi vagonov

Tudi pred 100 leti so se dogajale interpelacije brez vsebine. Interpelacija je čakala poslanca Škulja, ki jo je minister saobračaja pojasnil: »Določeno je za Sloveniji stalno gotovo število vagonov, a od 10. aprila je odrejeno, da vsakih 5 dni dobi Slovenija 50 vagonov več in na podlagi interpelacije pa je odrejeno, da se še k določenem številu da vsak tretji dan 30 vagonov. Na Italijo se je pritisnilo, da v kompenzacijo odstopi nekaj obratnega materiala, a ker se izgovarja italijanska vlada na štrajk, se uporabi njen material na našem ozemlju.«

Kar nekaj vzporednic s trenutnim političnim dogajanjem v Sloveniji se lahko potegne. Kot kaže so razvoj doživele domala vsa področja, le politika je ostala še na isti stopnji – igralci so drugi, igra pa ostaja enaka.