Pridi v gore: 30 vrhov za 30 let

V sklopu dogodkov ob 30. obletnici Slovenije se bo odvijal tudi prav poseben in navdušujoč dogodek 30 vrhov za 30 let. »Slovenci smo alpski narod. Pohodništvo, planinarjenje in gorništvo so pri nas najbolj priljubljeni načini preživljanja prostega časa. Hribe in gore imamo preprosto radi, so naš dedni zapis, naša dediščina, sedanjost in prihodnost. V preteklosti so bile tudi slovenske gore in hribi tisti poligon, kjer smo si Slovenci z vztrajnostjo izbojevali svojo neodvisnost in samostojnost,« so zapisali na spletni strani Vlade RS.

Slovenske gore naj bi letno obiskalo med 1,4 in 1,6 milijona ljudi, čeprav je to le približna ocena. Gore namreč nimajo števca, v planinske knjige pa se tudi ne vpisujejo vsi obiskovalci. Med 300 do 400 tisoč Slovencev se redno ukvarja s pohodništvom in planinarjenjem. Gorniška dejavnost nas zaznamuje. Med drugim je bilo gorništvo tudi sredstvo, s  katerim  smo  se v preteklosti vztrajno upirali okupatorjem in tako obdržali slovenske gore. Zato v gorah tudi najdemo veliko spomenikov in obeležij.

Preberite tudi:

Kako mulce navdušiti za pohodništvo?

Domovinske vrednote moramo ohraniti in jih prenašati na naslednje generacije. Ob obisku gora poleg sebe od trenutnega sodobnega ritma življenja rešimo tudi otroka in mu omogočimo, da zadiha na svežem zraku. Naučimo ga tudi vztrajnosti – težki so kdaj pa kdaj koraki proti vrhu, a zadovoljstvo ob doseganju cilja je zato še večje. Tudi prvi koraki osamosvajanja so bili težki – a brez njih danes ne bi mogli ponosno praznovati že 30. obletnice samostojnosti.

Poklon slovenskim goram

Ob 30. obletnici Slovenije se bomo v okviru dogodka 30 vrhov za 30 let poklonili slovenskim goram. Urad Vlade RS za komuniciranje je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in Slovenskim gorniškim klubom Skala – zvezo gorniških klubov ob 30. obletnici samostojne Slovenije pripravil knjižico z naborom 30 vrhov. Vsak izmed njih nosi svojo zgodbo. Izbor je sestavljen tako, da zajame celotno Slovenijo, večina vrhov je dostopna v vseh letnih časih, poti pa niso pretirano zahtevne. Z izjemo Triglava, simbola slovenstva, ki je dodan kot dodatna izbira – tega svetujemo le izkušenim gornikom.

Povabljeni ste, da obiščete vse vrhove in v knjižici zberete žige. Za osvojenih 10, 20 ali vseh 30 vrhov bodo na voljo praktične nagrade. Na vseh vrhovih, ki jih zajema knjižica, so na voljo posebni žigi – seveda bo veljalo tudi, če boste v knjižico odtisnili matični žig posameznega vrha.

Povabljeni ste tudi, da na vrhu posnamete fotografijo ali kratek videoposnetek, ki bo, v kolikor se boste s tem strinjali in boste izpolnili pisno dovoljenje dostopno v priponki obrazec, objavljen tudi na instagramovem profilu slovenia, vladnem profilu twitter in na spletni strani 30 let samostojnosti Slovenije. Naj se daleč vidi in sliši o naših prelepih vrhovih!

30 vrhov

Knjižica nas vabi na Boč, pa tudi na njegovo ženo, Donačko goro. Oba vrhova se potegujeta za laskavi  naziv »štajerski  Triglav«. Vabi nas tudi na Cesarski vrh, kjer je 2. julija 1991 Teritorialna obramba zaustavila oklepne enote JLA. V spomin na ta dogodek je na vrhu postavljen spominski znak Slovenske vojske. Tretji vrh, na katerega nas vabi, je Črna prst, 1844 m visok vrh v Julijskih Alpah, ki je pravi raj za ljubitelje  gorskega  cvetja. Vabi nas tudi na Črni  vrh, ki je  najvišji  vrh  Pohorja.  Na  vrhu  je  znamenje, sestavljeno iz treh visokih zgoraj povezanih kovinskih križev, ob vznožju pa so trije klini. Z vrha se odpira razgled na koroške vrhove, Pohorje in proti Savinjski dolini.

Območje Gotenice je kraj, obdan z veliko skrivnosti iz druge svetovne vojne. Do osamosvojitve Slovenije je tu delovalo najbolj  varovano  vojaško  območje. Po osamosvojitvi je osrednji objekt v Gotenici prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in ga preuredilo v vadbeno središče. Tam se lahko povzpnemo na 1289 m visok Goteniški Snežnik. Bolje fizično pripravljeni vabljeni tudi na 2587 m visok Kanin, ki je najvišja točka Kaninskega pogorja. Obiščite tudi Krim na južnem obrobju Ljubljanskega barja, kjer so potekali boji osamosvojitvene vojne.

Krnsko pogorje je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče ostrih bitk in hudega trpljenja, mnogo vojakov je tukaj izgubilo življenje. A 2244 m visok Krn nudi tudi krasne razglede proti morju in najvišjim vrhovom Julijcev, zato je priljubljena točka planincev. Vabljeni tudi na Krvavec in Veliki Zvoh. In na zasavski Triglav, Kum, kjer je tudi televizijski oddajnik, ki je bil med osamosvojitveno vojno strateškega pomena. Lisca je vrh Posavskega hribovja in ena od točk Razširjene slovenske planinske poti. Najvišji vrh Bele Krajine je Mirna gora, s katero se na jugovzhodu  končujejo obsežni gozdovi Kočevskega Roga.

Na Mrzlici je bila prva koča postavljena že leta 1899. Nanos je visoka in prostrana kraška planota, ki ponosno gospoduje nad  Primorsko. Poleg  Snežnika je najbolj prepoznavna gora na Notranjskem. Njegov najvišji vrh je 1313 m visok Suhi  vrh. Na razgledni točki Pleša stoji televizijski pretvornik, ki so ga med osamosvojitveno vojno napadla letala JLA. Obiščite tudi Peco in votlino kralja Matjaža, preverite, koliko krat se je njegova brada že ovila okoli mize.

Porezen je najvišji in zelo razgleden vrh Cerkljanskega hribovja. Na vrhu so tudi veliko spominsko obeležje NOB ter ostanki labirinta podzemnih rovov, ki povezujejo utrdbe na severni in vzhodni strani Porezna. Raduha je ena od točk Slovenske planinske poti, priljubljena točka  savinjskih  planincev. V zahodnem delu leži Snežna jama, najviše ležeča slovenska turistična jama in ena najlepših visokogorskih jam v Evropi. Ratitovec je lahko dostopna gora, ki ponuja izvrstno razgledišče na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Vabljeni tudi na 2208 m visok Rombon, ki je poznan kot prizorišče krvavih bojev v prvi svetovni vojni. V Goriških Brdih na Sabotinu je zdaj Park miru, v prvi svetovni vojni pa je tam divjala Soška fronta. Danes na hribu poteka državna meja med Slovenijo in Italijo. Vabljeni tudi na Trdinov vrh, ki je najvišji vrh Gorjancev,  na vrhu poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Vrh slovenske  Istre, Slavnik, ponuja enega  lepših  razgledov  po celotni Sloveniji.

Obiščite tudi Slivnico, razgledno goro nad Cerkniškim jezerom, a pazite, da vas ne ujamejo coprnice z Uršulo na čelu – o njihovi hudobiji je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 pisal tudi o Velikem Snežniku, dinarskem velikanu, ki je najvišja gora slovenskega nealpskega sveta. Vabljeni tudi na Sotinski breg, ki je z 418 m najvišji vrh Prekmurja. Trstelj je najvišji vrh na slovenskem Krasu. V njegovi bližini je na Cerju pomnik braniteljem slovenske zemlje.

V Karavankah splezajte na 2236 m visok Stol, ki je najvišji vrh Karavank. In na Uršljo goro ali Plešivec, ki je najvzhodnejši karavanški vrh in pomembna razgledna postojanka na Slovenski planinski poti. Ime Plešivec je dobila zato, ker je gora obdana z gozdovi, vrh pa je gol in je videti kot nekakšna pleša. Ne pozabite na Veliko planino, ki je ena najbolj znanih in priljubljenih pohodniško-izletniških točk v Sloveniji, pastirji pa so jo naselili že v srednjem veku.

Želimo vam veliko veselja in lepih doživetij pri osvajanju vrhov. In varen korak!