Evropska sredstva do leta 2030

Voditelji držav članic EU so 21. julija 2020 potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2021-2027 (1074 milijard evrov) in nov instrument za okrevanje, NextGenerationEU (750 milijard evrov), ki podpirata okrevanje po pandemiji Covid-19 ter naložbe v zeleni in digitalni prehod. S tem so šefi vlad in držav EU v Svetu EU sledili predlogom Evropske komisije, ki je za odpravljanje gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa, zagon evropskega gospodarstva ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest v instrumentu za okrevanje NextGenerationEU predvidela nepovratna sredstva in posojila za pomoč državam članicam.

Razpoložljiva evropska sredstva za Slovenijo iz različnih finančnih mehanizmov

Slovenija ima do leta 2030 iz različnih finančnih mehanizmov EU na voljo skoraj 12 mrd evrov, od tega 8,6 mrd evrov nepovratnih in 3,2 mrd povratnih sredstev. Zaradi tega je izjemnega pomena komplementarna uporaba razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike s sredstvi, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«. Evropska sredstva, ki so Sloveniji na razpolago iz evropskih skladov, moramo videti kot celoto. Le tako bomo ustrezno naslovili posledice epidemije covida-19 in državo pripravili na razvojne izzive prihodnosti.

• Iz obstoječega operativnega programa kohezijske politike 2014-2020 do konca leta 2023 pričakujemo še preostanek izplačil iz Bruslja, k temu pa je treba prišteti še dodatnih 330 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz pobude React-EU, ki bodo namenjena krepitvi zdravstvenega sistema, podpori socialnim storitvam in infrastrukturi ter podpori gospodarstvu in izobraževanju.
• Potem so tukaj še kohezijska sredstva večletne finančne perspektive 2021–2027 v vrednosti dobrih 3,2 milijarde evrov v tekočih cenah. Za to področje so v tem trenutku v pripravi Partnerski sporazum in operativni program-i.
• Ključno vlogo pri okrevanju in krepitvi odpornosti pa bo odigral nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje nepovratnih in povratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ne zgolj zaradi ukrepov, ki jih načrt predvideva, ampak predvsem zaradi načrtovanih reform, ki bodo ključne za dolgoročno okrevanje ter podporo zeleni in digitalni preobrazbi. V tem okviru Slovenija trenutno načrtuje koriščenje 2,5 milijarde evrov sredstev.

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost

Trenutno najbolj aktualen dokument – slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nastajal od poletja 2020. Vlada RS ga je sprejela 28. aprila 2021, 30. aprila pa je bil uradno predložen Evropski komisiji v ocenjevanje. Ko ga bo Evropska komisija ocenila, bo NOO posredovan v potrditev na Svet EU. Po naših predvidevanjih bo potrjen v juliju 2021.

NOO bo zagotovil obsežno finančno podporo reformam / strukturnim spremembam in naložbam, s ciljem ublažiti gospodarski in socialni učinek pandemije koronavirusa ter narediti gospodarstvo bolj trajnostno, odporno in bolje pripravljeno na izzive, ki jih predstavljajo zeleni in digitalni prehod.

Namen NOO-jev je državam članicam pomagati pri reševanju izzivov, opredeljenih v evropskem semestru, na področjih, kot so konkurenčnost, produktivnost, okoljska trajnost, izobraževanje in spretnosti, zdravje, zaposlovanje ter ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. NOO-ji bodo zagotovili ustrezen poudarek naložb in reform, ki temeljijo na zelenem in digitalnem prehodu, da bi pomagali ustvarjati delovna mesta in trajnostno rast ter izboljšali odpornost Unije. Pri tem pa je pomembno, da EK prisluhne različnim potrebam držav članic, ki same najbolje vedo, kateri ukrepi bodo v posamezni državi najbolj učinkovito pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti.

Razvojne prioritete NOO so razdeljene v naslednje štiri stebre:

• ZELENI PREHOD (obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu; trajnostna prenova stavb; čisto in varno okolje; trajnostna mobilnost; krožno gospodarstvo – učinkovita raba virov);
• DIGITALNA PREOBRAZBA (digitalna preobrazba javnega sektorja, javne uprave in gospodarstva);
• PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST (raziskave, razvoj in inovacije; dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje; trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitev znanj, digitalnih kompetenc in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici; učinkovite javne institucije);
• ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST (zdravstvo, socialna varnost in dolgotrajna oskrba; stanovanjska politika).

NOO je vsekakor zgodovinska priložnost za Slovenijo, da končno izvede reforme in naložbe, ki bi jih morala že pred leti, na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstva, obnovljivih virov energije, okolja, prometa idr. Za to ima Slovenija na voljo 1,8 mrd evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo v prvi fazi kombinirala s skoraj 700 mio evrov povratnih sredstev.

Priprava NOO je bila zelo zahtevna, usklajevanje je potekalo s 25 direktorati EK in več kot 2000 deležniki. Želim si, da bi se NOO v prihodnjih letih izvedel na učinkovit in odgovoren način ter prinesel čim več koristi za državljanke in državljane RS.

Nadaljevanje sledi.