Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Slovenec pred 100 leti je razkrival zahteve Nemcev po avtonomiji v Italiji, blatenju slovenskih politikov v italijanskem glasilu Piccolo in o evropskih vojaških statistikah.

Začetek junija oz. konec maja 1921 je Slovenec pisal o zahtevah nemških poslancev po avtonomiji v Italiji, o pristranskem pisanju italijanskega glasila Piccolo o slovenskih političnih voditeljih na Primorskem in o angleškem poročilu o takratni velikosti vseh vojsk evropskih držav, ki kljub načelnim mirovnim željam Evrope niso bile majhne.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Nemški poslanci bodo kmalu zahtevali avtonomijo v Italiji

Slovenec je po italijanskih časopisih, ki jih je smatral za dobro informirane, povzel novice o tem, kaj nameravajo zahtevati nemški poslanci v italijanskem parlamentu. Zapisal je, da si Nemci že dolgo prizadevajo, da bi na območjih v Italiji, kjer je prevladovalo nemško prebivalstvo, vzpostavili avtonomno pokrajino Tirolsko.

Nemški poslanci naj bi v italijanskem parlamentu postavili jasno zahtevo in predstavili vse svoje pogoje. Po njih naj bi dotična pokrajina pridobila lasten deželni zbor, ki bi imel sedež v Bocnu, izvoljen pa naj bi bil na podlagi splošne volilne pravice.

Bodoči deželni zbor naj bi posedoval odločilno besedo pri vseh političnih vprašanjih, ki spadajo pod kompetenco avtonomne pokrajinske vlade. Tako naj bi jim pripadla moč nad administracijo (s policijo in orožništvom), komunalno politiko, prosveto, trgovino in industrijo, davki in posojili, prometom in izkoriščanjem vodnih sil.

Uradni jezik na tem območju naj bi bil nemški, izražena pa bo tudi zahteva po popolni enakopravnosti nemškega in italijanskega jezika, tudi na sodiščih v Rimu. K temu so dodali zahtevo po priznanju diplom iz nemških in avstrijskih univerz. Državni dohodki na Tirolskem se bi moral v prvi vrsti porabljati za potrebščine te pokrajine, tirolski Nemci pa bi morali biti oproščeni službe v italijanski vojski.

Na Tirolskem naj bi se osnovala narodna milica, ki bi jo oblikoval pokrajinski zbor, a izven meja avtonomne Tirolske ne bi smela delovati.

Italijanski list Piccolo je objavil članek, s katerim je skušal apelirati na vse primorske volivce, ki so bili oz. so se njegovemu uredništvu zdeli, kot je zapisal Slovenec, dostopni raznim oportunističnim argumentom.
Italijanski list Piccolo je objavil članek, s katerim je skušal apelirati na vse primorske volivce, ki so bili oz. so se njegovemu uredništvu zdeli, kot je zapisal Slovenec, dostopni raznim oportunističnim argumentom.
Vir slike: Splet

Piccolo proti jugoslovanskim političnim voditeljem

Italijanski list Piccolo je objavil članek, s katerim je skušal apelirati na vse primorske volivce, ki so bili oz. so se njegovemu uredništvu zdeli, kot je zapisal Slovenec, dostopni raznim oportunističnim argumentom. Piccolo naj bi tako o političnih vodjih primorskih Slovanov pisal, da je bila njihova politika škodljiva lokalnim interesom prebivalstva, in da bodo v primeru njihove izvolitve v parlament, naleteli na »opravičeno nezaupanje«.

Poleg tega naj ne bi bili zmožni uspešno braniti lokalnih interesov Primorja, ker hočejo italijanski upravni režim nadomestiti s Srbskim, slednji pa je po bil po besedah Piccola, »zaščitnik pravoslavnih na škodo katolikov, avtokratičen in balkanski. Srbski režim je zatiralec pokrajinskih avtonomij Hrvatov in Slovencev. Jugoslavija je država, kjer gospodarijo militaristi, ki vedno sanjajo o novih vojnih pustolovščinah.« »Slovenec« je izpostavil vzporednico med nemško propagando pred Koroškim plebiscitom prejšnjega leta in italijanskimi medijskimi potezami. Kot katoliški časopis je glede opazke v zvezi z vero zapisal, da nimajo »Italijanski nacionalisti /…/ nobene pravice se zavzemati za verske pravice jugoslovanskih katoličanov, ko sami neusmiljeno preganjajo njihove pravice v cerkvi,« in nato dodal: »/…/ še manj pa za avtonomijo, o kateri sami nočejo ničesar slišati in so brezpogojni centralisti.«

Koliko vojakov je ostalo v Evropi po koncu prve svetovne vojne?

Slovenec je povzel poročilo angleškega vojnega ministrstva, ki je objavilo statistiko o vojaški sili posameznih evropskih držav razen Rusije. Francija naj bi torej imela 609.652 vojakov, Poljska 600.000, Italija 300.000, Grčija 250.000, Kraljevina SHS 200.000, Švica 200.000, Španija 190.000, Romunija 160.000, Češkoslovaška 147.300, Belgija 105.000, Nemčija 100.000, Švedska 56.000, Madžarska 35.000, Finska 35.500, Bolgarija 35.000, Avstrija 30.000, Portugalska 30.000, Nizozemska 21.000, Norveška 15.400, Danska pa 10.000.

Slovenec je priznal, da ni nujno, da so bili podatki čisto korektni, a v kolikor so bili, je bilo spomladi leta 1921 v Evropi kar tri milijone vojakov.

Slovenec je priznal, da ni nujno, da so bili podatki čisto korektni, a v kolikor so bili, je bilo spomladi leta 1921 v Evropi kar 3 milijone vojakov.
Slovenec je priznal, da ni nujno, da so bili podatki čisto korektni, a v kolikor so bili, je bilo spomladi leta 1921 v Evropi kar 3 milijone vojakov.
Vir slike: Splet
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice