Naprej na vsebino

Nazaj v šolo: Kaj imajo skupnega stavčni členi, besedne vrste in odvisniki?

V šoli nam že od prvih razredov naprej govorijo, kako je pomembno obvladati slovnico našega jezika, kako se je moramo naučiti, pa nam velikokrat sploh ni jasno, zakaj.

Zakaj se pravzaprav mučiti z vprašanji o besednih vrstah, stavčnih členih, odvisnikih itd., če pa lahko tudi brez tega znanja govorimo in pišemo ter se uspešno sporazumevamo z drugimi?

Tako se nam zdi, ko pa gremo malo pod gladino, začnemo spoznavati nov svet in zgodi se, kar se zgodi vedno, ko se nam odstre nova tančica spoznanja: da nam to znanje in vedenje omogočata novo kvaliteto v sporočanju, novo zavedanje in čisto drugo raven pri izražanju – čisto preprosto zato, ker poznamo nova orodja in nove možnosti.   

Preberite tudi:

Nazaj v šolo: Taksonomija – znanstvena klasifikacija živih bitij

Nazaj v šolo: Kaj so podnebni pasovi?

Nazaj v šolo: Likovna umetnost

Pri učenju osnovnih slovničnih pravil gre torej tudi za to, da se učimo osnov komunikacije – s svetom, s sabo, s tistim na drugi strani, to znanje pa bogati naše življenje in mu dodaja novo vsebino. Bolj ko obvladamo te veščine, lažje nam je sporočati drugim, kar jim želimo podati, pa naj je to nekaj osebnega, svetovnonazorskega, kaj zabavnega … Vse »mučenje« s slovničnimi pravili je na koncu koncev del našega vsakdanjega življenja.

Veliko zadev je videti zapletenih, tu pa danes poskusimo razložiti nekaj osnovnih – tako bolj po domače in na kratko. Upam, da mi uspe.

Od mladih nog naprej nabiramo znanje – in naj se to nikoli ne konča, tudi kar zadeva materni jezik.
Od mladih nog naprej nabiramo znanje – in naj se to nikoli ne konča, tudi kar zadeva materni jezik.
Vir slike: Pixabay

Lahko besedne vrste in stavčne člene vržemo v isti koš?

Včasih nam ni čisto jasno, kaj so besedne vrste, kaj so stavčni členi, kakšna je razlika med njimi in kakšno je njihovo mesto v jeziku. Seveda gre za dve različni kategoriji, ki sta vsaka zase celota, obe skupaj pa del uspešnega sporazumevanja – tako da ju ne smemo vreči v isti koš in reči, da je to eno in isto, po drugi strani pa sta del skupne zgodbe in v »istem košu«. Poglejmo, zakaj!

Bistvena razlika med besednimi vrstami in stavčnimi členi je v njihovem mestu pri tvorjenju besedil, v njihovi uporabi. Pravzaprav že samo ime enega in drugega pove, za kaj gre.

Stavčni člen je preprosto člen v stavku in iz več takih členov gradimo stavke in povedi (poved je najmanjša enota besedila, ki nekaj »pove« – na kar spet namiguje njeno ime in ima kakršno koli končno ločilo). V slovenščini iz štirih stavčnih členov ustvarjamo praktično vse: povemo vse, kar hočemo povedati, in izvemo vse, kar želimo izvedeti.

Brez stavčnih členov smo »izgubljeni v vesolju«, ker ne moremo izdaviti nič smiselnega – ne vemo, kdo govori, kaj želi povedati, o čem naj bi se sploh govorilo in zakaj.

Kaj pa želimo sporočiti drugim ali na drugi strani izvedeti, ko se z nekom pogovarjamo ali ko kaj prebiramo? Zanima nas, kaj se dogaja, kdo (kaj) je tisti, ki to dogajanje povzroča, koga ali kaj vse to zadeva in je vpleteno v to dogajanje, in seveda tudi, kje, kdaj, kako in zakaj se to dogaja ali se je zgodilo. Po vrsti: povedek, osebek, predmet, prislovno določilo (kraja, časa, načina, vzroka).

Te člene v stavku postavljamo in skladamo drugega ob drugega in drugega za drugim v trdno, smiselno enoto, kot bi zlagali drva v skladovnici na čvrst kup – to skladanje stavčnih členov v besedilne enote se zato imenuje skladnja.

Stavek ali poved lahko vsebuje vse te štiri stavčne člene, lahko pa tudi samo enega, in če hočemo iti še malo v podrobnosti, naj zapišemo, da te glavne štiri stavčne člene dopolnjujejo še odvisni stavčni členi, kot so povedkovo določilo, prilastek in povedkov prilastek – da je lahko zgodba res čisto do potankosti zašpiljena.

Besedne vrste: gliha vkup štriha

Besedne vrste so preprosto skupine, množice besed z enakimi lastnostmi in vlogami v povedi. Kakšne so te podobne lastnosti in vloge besed? Ko govorimo, »skladamo« stavke in povedi, kot smo prej rekli, lahko opazimo, da nekatere besede, ki sodelujejo pri našem oblikovanju sporočil drugim, ostajajo v vseh položajih enake, druge pa se pri sestavljanju in oblikovanju besedila v različnih položajih različno spreminjajo, dobivajo drugačno obliko.

In prav glede na to, kakšno mesto in vlogo imajo znotraj stavka in kako se spreminjajo, jih delimo na različne vrste. V vsaki skupini oziroma vrsti so besede, ki imajo podobne lastnosti – kot bi rekli po domače: gliha vkup štriha.

In tu je prva velika delitev besed na vrste, in sicer na: pregibne (take, ki spreminjajo obliko) in nepregibne (ki v vseh položajih ostajajo enake). Ker se tukaj ukvarjamo s tem, kakšno obliko ima beseda v različnih položajih, se ta del slovnice imenuje oblikoslovje.   

In kakšne spremembe se lahko zgodijo besedam, ki so pregibne, ki spreminjajo obliko? Sklanjamo jih (samostalniška beseda, pridevniška beseda), spregamo jih (glagol) in stopnjujemo jih (pridevnik). Nepregibne besedne vrste pa imamo: prislov, členek, povedkovnik, medmet, veznik in predlog.

Besedne vrste imajo znotraj povedi različne vloge in prevzemajo mesta stavčnih členov. Tako je samostalniška beseda lahko v stavku osebek ali predmet, glagol je povedek itd.

Od česa so odvisni odvisniki?

Ne poznamo le odvisnikov od alkohola ali drog, tudi stavki so lahko pravi odvisniki! In od česa so odvisni? Ker odvisni stavki niso čisto samostojni, so vedno odvisni od glavnih stavkov, v vsem se naslanjajo na njih.

Za kaj gre pri odvisnikih? Kot smo že ugotavljali, se vse pri delanju stavkov vrti okoli stavčnih členov – in tudi pri odvisnikih imajo stavčni členi prste vmes. Stavčni člen lahko pretvorimo v odvisni stavek. Tako poznamo osebkov, predmetni, časovni, krajevni, načinovni, vzročni, namerni, pogojni, dopustni in prilastkov odvisnik. Vsak odvisnik po svoje razlaga in dopolnjuje glavni stavek.

Formula za določanje in tvorjenje odvisnikov je preprosta: vzameš povedek glavnega stavka in odvisnik določiš ali ustvariš glede na to, katera vprašalnica je zanj ustrezna. Izjema: prilastkov odvisnik dopolnjuje posamezno besedo glavnega stavka, ne povedka glavnega stavka. Za uvajanje odvisnikov uporabimo katero od vezniških besed (veznik, vprašalni členek, vprašalni in oziralni zaimek, prislov – na primer: ko, ker, da, kadar, kje, ali, kdor, kaj itd.).

In zdaj od teorije k praksi!

Vzemimo stavek: Zloben človek ni nikjer dobrodošel. Poudarjeno je osebek, iz njega naredimo osebkov odvisnik: Kdor je zloben, ni nikjer dobrodošel (kdo ni nikjer dobrodošel? – povedek glavnega stavka + vprašalnica).

Pa predmet: Veselim se nakupa novega kolesa. Predmetni odvisnik: Veselim se, da bom kupila novo kolo (povedek glavnega stavka + vprašalnica: česa se veselim?).

Povedkovo določilo: Pred odhodom se je od vseh poslovil. Časovni odvisnik: Preden je odšel, se je od vseh poslovil (kdaj se je od vseh poslovil?).

Prilastek: Dragi kamni iz skrite doline so že last bogatašev. Prilastkov odvisnik: Dragi kamni, ki so jih našli v skriti dolini, so že last bogatašev (kateri dragi kamni so že last bogatašev?).

ODVISNIKIVPRAŠALNICA (+ povedek gl. stavka)Vezniške besedePrimeri odvisnikov in stavčnih členov, iz katerih tvorimo odvisnike
OSEBKOVKdo ali kaj?Kdor, karKdor je pošten, je povsod cenjen.
PREDMETNIKoga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim?Da, ali, kdaj, kje, aliZanimalo ga je, ali lahko pride na goro.
KRAJEVNIKje? Kam? Kod?Kjer, koder, kamorNajraje se vračam tja, kjer mi je prijetno.
ČASOVNIKdaj? Od kdaj? Koliko časa?Ko, preden, kadarKo vstanem, najprej prezračim sobo.
VZROČNIZakaj?KerStaro drevo občudujemo, ker je mogočno.
NAČINOVNIKako? Na kakšen način?Kot, ne da biOdvihral je skozi vrata, ne da bi se poslovil.
NAMERNIČemu? S katerim namenom?DaVsak mora upoštevati zakone, da ne prihaja do nereda.
POGOJNIPod katerim pogojem? V katerem primeru?ČeLažje je sestaviti omaro, če upoštevamo priložena navodila.
DOPUSTNIKljub čemu?Čeprav, četudiČetudi imam redne obroke, sem zmeraj lačen.
PRILASTKOVKateri? Kakšen? Koliko?Ki, kateri, čigarVsaka žival oddaja zvoke, po katerih jih med sabo ločimo.

In zakaj sploh delati odvisnike, se boste vprašali. Ker so zanimivi in jih imamo radi, radi jih uporabljamo, ker je z njimi poved bolj živa, razgibana, lažje kaj poudarimo, izpostavimo in zato si brez njih besedil enostavno ne znamo predstavljati. Morda jih boste zdaj lažje opazili, ko bodo kje zapisani ali izrečeni.

P. S.: Kateri odvisnik sem uporabila v zadnjem stavku?

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice