Bi lahko tudi v Sloveniji dobili trajnostne vasi za samohranilce?

Samohranilci oziroma starši v enostarševskih družinah pa tudi ločeni starši, ki na pomoč bivšega zakonca ne morejo prav veliko računati, se mnogokrat soočajo s specifičnimi težavami, ki jih lahko razumejo le tisti, ki so se kadarkoli znašli v njihovih čevljih.

Življenje t. i. samohranilca zahteva mnogo prilagoditev, usklajevanj in upoštevanje dokaj neumnih zakonov. Dokler se bivša partnerja razumeta še gre, ko pa divja vojna med njima, pa je vse misija nemogoče.

V Sloveniji po zadnjih uradnih podatkih iz leta 2018 živi 146.193 enostarševskih družin (enostarševska družina je tip družine, ki jo sestavlja mati z otroki in oče z otroki), od tega 117.775 mater z otroki in 28.418 očetov z otroki.

Zmeda z izrazom enostarševske družine oziroma samohranilci

Za statistične namene je Statistični urad Republike Slovenije (SURS) enostarševsko družino opredelil kot tip družine, ki jo sestavlja mati z otroki in oče z otroki. Pojem enostarševske družine se sicer pogosto enači s pojmom samohranilke oziroma samohranilca.

A dejansko noben zakon, prav tako ne Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ne vsebuje definicije samohranilke oziroma samohranilca. Sodna praksa zato ta pojem razlaga tako, da gre za enega od staršev, ki izključno sam skrbi za otroka in zanj ne prejema preživnine od drugega starša. V tem segmentu je definicijo samohranilca možno izenačiti z definicijo enostarševske družine, kot jo določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

Ta v osmem odstavku 10. člena določa, da se za enostarševsko družino po tem zakonu šteje skupnost enega izmed staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema.

Tudi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) v 72. členu določa, da je »Enostarševska družina skupnost enega od staršev z enim ali več otrokom, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi od staršev neznan ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema«.

Gre za še eno ne do konca dorečenih definicij, a to niti ni tako pomembno. Kar je pomembno je to, da Družinski zakonik v 2. členu opredeljuje družino kot življenjsko »skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice,« ter dodatno: »Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države«. S tega sledi, da je naloga države, da koristi otroka postavi na prvo mesto.

Novo upanje za samohranilce na Dunaju

Predstavništvo mesta Dunaj v Ljubljani je danes objavilo sporočilo za javnost o nastajanju nove trajnostne urbane vasi za samohranilce. Nova stanovanjska soseska, ki bo prilagojena potrebam staršev samohranilcev, bo zgrajena do leta 2026. Na enajstih hektarih površine bodo zrastla stanovanja za več kot 4.000 Dunajčanov. Vrednost projekta je ocenjena na 22,7 milijona evrov, pri čemer bo mesto Dunaj prispevalo 10,8 milijona.

Tako imenovana urbana vas bo zagotavljala trajnostno in cenovno ugodno bivanje, saj bo od skupno 1.900 stanovanj kar 800 subvencioniranih. Poleg subvencioniranih stanovanj, cenovno ugodnih pametnih (smart) stanovanj in občinskih stanovanj pa bodo poseben poudarek namenili tudi posebnim oblikam bivanja za starše samohranilce in skupnostnim stanovanjem za mlade.

Projekt urbane vasi so razvijali deset let, njen temelj pa je krepitev odpornosti na podnebne spremembe in občutka pripadnosti skupnosti. Stanovalci bodo imeli na dosegu roke šole, trgovine, restavracije, socialne ustanove in javni promet. Urbana vas bo imela veliko skupnih površin in teras, parkov, vodnih parkov, fitnes za vse generacije, športna igrišča in površine za hišne ljubljenčke. Urejeni bodo tudi prostori za skupno varstvo otrok, kjer si bodo starši samohranilci lahko medsebojno pomagali.

Osnovni koncept projekta je okoljsko trajnostna gradnja kot odziv na podnebne spremembe. Z ustreznimi ukrepi, kot so ozelenitev fasad in streh s skupnostnimi vrtovi, nadzor temperature, senčenje in prezračevanje, naj bi ublažili učinke podnebnih sprememb in izboljšali urbano mikroklimo. Inovativni koncept oskrbe z energijo vključuje tudi uporabo obnovljivih virov energije, kot so sončni paneli, daljinsko ogrevanje in toplotne črpalke. Nova mestna četrt bo tako postala t. i. laboratorij, v katerem bodo preizkušali različne ukrepe, ki bi naj v prihodnosti postali standardni.

Koliko se z vprašanji samohranilcev ukvarjamo v Sloveniji?

Glede na to, da niti sam pojem ni opredeljen v nobenem izmed zakonov, je jasno, da je bilo vprašanje zastavljeno hipotetično. Ali je temu krivo to, da globoko v sebi še vedno verjamemo, da je edina prava družina tista, v kateri sta oče in mati, ne glede na to, če se doma pretepajo in je otrok v stiski? Ali je temu krivo to, da imajo o družinah največ povedati tisti, ki družin sploh nimajo in tako iz prakse ne morejo o tem vedeti nič? Ali morda dejstvo, da se je ločiti še vedno nekako sramotno?

Karkoli že je razlog, to ne spremeni dejstva, da je veliko staršev v stiski, ko vrtec ni odprt dovolj dolgo, ko otroka nimajo kje pustiti, ker je vikend, a bi vseeno morali v službo? Kako zelo pereče je to vprašanje je v času zapiranja šol in vrtcev zaradi pandemije covida-19 postalo jasno tudi v dvo-starševskih družinah.

Morda pa se bomo tudi na tem področju kdaj ozrli čez mejo, povzeli dobro prakso in jo udejanjili tudi v Sloveniji. Besede predstavnikov gibanja Povežimo Slovenijo (PoS), da se bodo pri iskanju rešitev zgledovali prav po Avstriji, morda tudi v tem primeru pomeni boljše življenje za mnoge starše in otroke.