Le še nekaj minut nas loči, da bomo tudi v Sloveniji lahko opazovali delni sončni mrk. Sončni mrk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico. Luna je potem med Zemljo in Soncem. Če pojav gledamo z Zemlje je Luna pred Soncem in tako zastira svobodo s Sonca.
Sončevi mrki so eni izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Vsako leto lahko opazujemo od dva do celo pet sončevih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Vsak mrk pa je povezan tudi z Luninim mrkom, ki se zgodi nekaj mesecev prej ali pa kasneje.
Okoli 25-30 odstotkov mrkov je popolnih – Luna za opazovalce na ožjem območju za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Nastane tema, pojavijo se zvezde in nebo izgleda kot ponoči.
Poleg tega območja je širše območje, na katerem opazovalci vidijo le delno zakrit Sončev obris. Okoli 35 odstotkov mrkov je samo delnih. Mrki pa so lahko tudi kolobarjasti oz. obročasti, pojavijo se takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca.
Izjema pa je hibridni Sončev mrk, tu gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati.
Popolni mrki se pojavijo povprečno na vsakih 18 mesecev.
Prvi zapis o Sončevem mrku sega v leto 2137 pr. n. št., v čas stare Kitajske kulture. Kmalu so tamkajšnji astronomi že pravilno napovedovali Sončeve mrke. V času starih južnoameriških kultur je bil Sončev mrk posebno pomemben, saj si ljudstva (Maji in Azteki) pojava niso znali razlagati. Predstavljal je smrt boga sonca.
Naslednji popolni Sončev mrk bo na ozemlju Slovenije viden 3. septembra 2081.
Mrki se zgodijo le v obdobju mrkov, ko je Sonce blizu dvižnemu ali padnemu Luninemu vozlu. Vsak mrk je od drugega oddaljen eno, pet ali šest lunacij (sinodskih mesecev), sredine teh obdobij pa so med seboj oddaljene 173,3 dni, kar je srednji čas Sonca, da prepotuje od enega vozla k drugemu.
Če boste mrk danes opazovali za opazovanje veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajni pogled v Sonce lahko povzroči nepopravljivo poškodbo vida. Za opazovanje Sonca uporabljate posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru ne smete uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne nudijo primerne zaščite pred infrardečo svetlobo. V Sonce tudi ne smete gledati skozi optične naprave (fotoaparat, daljnogled …), saj vam bo svetloba v hipu uničila očesno mrežnico. Če nimate očal, je za opazovanje Sončevega mrka primeren tudi kos papirja skozi katerega naredite majhno odprtino in, ko površino papirja izpostavite sončnim žarkom, lahko na senci, ki jo ustvari papir, brez škode za opazujete svetlo piko, ki je ravno takšne oblike kot je trenutno Sonce preko katerega potuje Luna.
