Naprej na vsebino

Vse, kar morate vedeti o regresu

Bliža se čas poletja, s tem pa prihaja obdobje, ko večina zaposlenih izkoristi pretežni del letnega dopusta. Regres je z dopustom nerazdružljivo povezan. Po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč zaposlenemu pripada pravica do letnega dopusta. S tem je povezana tudi pravica do izplačila regresa. Zakon določa, da naj bi bil regres izplačan v denarju, razen če je s kolektivno pogodbo določeno drugače.

Preberite tudi:

Pogodba o zaposlitvi – pet najpogostejši vprašanj

Preverite svoj informativni izračun, da ne boste plačali globe

ZDR-1 določa, da naj bi bila višina regresa najmanj tolikšna kot minimalna plača. Ta v Sloveniji trenutno znaša 1.024,24 evra.
ZDR-1 določa, da naj bi bila višina regresa najmanj tolikšna kot minimalna plača. Ta v Sloveniji trenutno znaša 1.024,24 evra.
Vir slike: Pixabay

Rok za izplačilo: 1. julij tekočega leta

ZDR-1 določa, da naj bi bila višina regresa najmanj tolikšna kot minimalna plača. Ta v Sloveniji trenutno znaša 1.024,24 evra. S kolektivno pogodbo pa je lahko predviden tudi višji znesek. Regres mora biti zaposlenim vsako leto izplačan najkasneje prvega julija. Če začne zaposleni pri novem delodajalcu delati po tem datumu, mu je delodajalec prav tako dolžan izplačati proporcionalni znesek za regres. V tem primeru lahko izplačilo izvede do konca koledarskega leta. Delodajalec mora pisno obvestilo o višini regresa za tekoče leto zaposlenim posredovati najkasneje 31. marca.

V kolektivni pogodbi je sicer lahko predviden tudi kasnejši rok izplačila regresa, a le v primeru resnih likvidnostih težav delodajalca. V tem primeru je najkasnejši rok izplačila prvi november tekočega koledarskega leta.

Regres pripada tudi tistim, ki niso zaposleni za poln delovni čas ali za celo koledarsko leto

Zaposlenemu pripada pravica do izplačila regresa tudi v primeru, ko v podjetju ni zaposlen celo koledarsko leto. V taki situaciji se določi proporcionalni znesek. Če je delavec zaposlen za pol leta, mu pripada polovični znesek predvidenega regresa. Če ja zaposlen za tri mesece, njegova četrtina in tako dalje. Podobno velja za koriščenje letnega dopusta. Zaposlenemu, ki v podjetju ni zaposlen celo leto, pripada sorazmerni del prostih dni.

Tudi delavcem, ki so zaposleni za krajši delovni čas, pripada pravica do letnega dopusta in izplačila regresa. Seveda spet velja, da je izplačilo regresa proporcionalno glede na to, za koliko ur dnevno je delavec zaposlen. Izjema od navedenega pravila so zaposleni, ki delajo za krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanjuu, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. V tem primeru se delavcu priznajo enake pravice glede izplačila regresa, kot če bi bil ta zaposlen za polni delovni čas.

Prispevki, vezani na regres

Ker regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja, se lahko ob njegovem izplačilu v določenih primerih obračunavajo tudi akontacija dohodnine in prispevki. Do tega pride le v primeru, ko znesek izplačanega regresa presega 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega.

Regres hkrati sodi med stroške, ki nastanejo vezano na zaposlitev. Zato so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Globa za neizplačilo regresa

Če delavcu delodajalec ni izplačal regresa za letni dopust, se ta lahko obrne na delovno inšpekcijo. Sprožiti mora tožbo zoper delodajalca. Pogoj za vložitev tožbe ni najprej pozvati delodajca k izplačilu regresa za letni dopust, je pa to seveda priporočljivo. Tožbo je možno vložiti neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

V primeru, če delodajalec kot pravna oseba delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta, se delodajalca kaznuje z globo v višini 1.500 do 4.000 evrov. Če delodajalec kot pravna oseba delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR, je predvidena globa v višini 750 do 2.000 evrov.

V primeru, če delodajalec kot pravna oseba delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta, se delodajalca kaznuje z globo v višini 1.500 do 4.000 evrov.
V primeru, če delodajalec kot pravna oseba delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta, se delodajalca kaznuje z globo v višini 1.500 do 4.000 evrov.
Vir slike: Pixabay

Kaj pa letni dopust?

Letni dopust je pravica zaposlenega, ki se ji ta ne more odpovedati, delodajalec pa mu je ne sme kratiti. Razne izjave ali sporazumi, ki bi jih torej delodajalec v zvezi s tem dal zaposlenemu, so neveljavni. Izjema je prenehanje delovnega razmerja, ko se lahko zaposleni in delodajalec dogovorita glede izplačila odškodnine za neizrabljeni del dopusta.

Z zakonom je določeno, da mora imeti vsak zaposleni najmanj 20 dni letnega dopusta. To velja v primeru, če dela pet dni v tednu. Če zaposleni dela v podjetju štiri dni na teden, je upravičen do 16 dni dopusta, v primeru petih delovnih dni in vsake druge delovne sobote, do 22 dni ter v primeru šest-dnevnega delovnika do 24 dni letnega dopusta. Če je delavec zaposleni za krajši delovni čas, na število dni letnega dopusta nima vpliva.

ZDR-1 določa, da dodatni dan dopusta zaposlenemu pripada za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let. Invalidom, starejšim in tistim, ki imajo najmanj 60-odstotno telesno okvaru ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo še najmanj trije dodatni dnevi dopusta. Delavci z daljšo delovno dobo, z zahtevnim delom, zdravstvenimi težavami ali v slabših socialnih razmerah običajno prejmejo več dni letnega dopusta, kot bi jih sicer.

Način izrabe dopusta

Zakon določa, da ima delavec pravico do izrabe vsaj enega dneva dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. Mora pa o koriščenju obvestiti delodajalca najmanj tri dni pred izrabo. Zaposleni, ki so starši šoloobveznih otrok, imajo pravico izkoristiti najmanj en teden dopusta v času šolskih počitnic.

Zaposleni lahko dopust izrabi v več delih. Delodajalec pa mu mora omogočiti, da en del dopusta traja najmanj dva tedna v kosu. Delodajalec mora po ZDR-1 delavcu omogočiti, da celotni dopust izkoristi do izteka koledarskega leta. Zaposleni je dolžan do konca leta izkoristiti vsaj dva tedna dopusta, preostanek lahko ob dogovoru z delodajalcem izkoristi do 30. junija naslednjega leta.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice