Naprej na vsebino

Koliko dejansko vemo o krvi?

Kri je tekočina, ki jo poganja srce po arterijah do kapilar in nato po venskem sistemu nazaj v srce. Brez tega tekočega tkiva, sestavljenega iz krvnih celic (45 %) in krvne plazme (55 %), ni življenja. V telesu normalnega odraslega človeka je približno 5 do 6 litrov krvi.

Kri po telesu nenehno kroži po sklenjenem krvnem obtoku. V vse dele telesa, v vsako celico prinaša in odnaša snovi. V pljučih kri odda ogljikov dioksid in prejme kisik. Leva stran srca kri požene v telo. V celicah telesa kri odda kisik in hranilne snovi, prejme pa ogljikov dioksid in odpadne snovi. Kri z ogljikovim dioksidom nato potuje skozi desno stran srca v pljuča, kjer odda ogljikov dioksid in prejme kisik.

Preberite tudi:

Rh-negativni ljudje so nadljudje

Vsi jo nujno potrebujemo:14. junij – svetovni dan krvodajalstva

Hranilne snovi in kisik preidejo v celice telesa skozi najtanjše žile lasnice ali kapilare.

Kri je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).

Kri je tekočina sestavljena iz krvnih celic (45 %) in krvne plazme (55 %).
Kri je tekočina sestavljena iz krvnih celic (45 %) in krvne plazme (55 %).
Vir slike: Pixabay

Vsaka krvna celica opravlja svoje posebne naloge

Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže kisik, ogljikov dvokis in druge koristne ali škodljive pline.

Bele krvne celice ali levkociti igrajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s pomočjo protiteles.

Krvne ploščice ali trombociti so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako zaustavi krvavitev.

Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma.

Kri je v stiku z vsemi celicami v telesu, zato kadar zbolimo, zdravniki vedno najprej naredijo preiskavo krvne slike, saj mu ta pokaže stanje v telesu. Z analizo krvi lahko odkrijejo različne bolezni, dedne zasnove, zdravnik lahko presodi, kaj se v telesu posameznika dogaja, in hkrati napove morebiten potek zdravstvenega stanja. V krvi se da prepoznati tudi različne povzročitelje bolezni.

Delovanje krvnih celic in prepletanje ter medsebojno sodelovanje s sestavinami plazme je kompleksno, zato je ideja o pripravi umetne krvi še trenutno tema za znanstvenofantastične filme.

Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin (eritrocitnih antigenov), ki se jih glede na stopnjo molekularne in genetske raziskanosti uvršča v sisteme, serije in zbirke.
Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin (eritrocitnih antigenov), ki se jih glede na stopnjo molekularne in genetske raziskanosti uvršča v sisteme, serije in zbirke.
Vir slike: Pixabay

Krvne skupine

Skoraj nujno je, da poznate svojo krvno skupino, še posebej, če imate »specifično«. Kako pomembno je to, se vsaj v času prve nosečnosti zavedajo bodoče mamice in hitro začno ugotavljati pomen Rh-faktorja.

Krvna skupina je klasifikacija krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk. Krvne skupine sistema AB0, ki jih je leta 1900 odkril dr. Karel Landsteiner, so bile ključne za razvoj transfuziologije in zdravljenja s krvjo v začetku 20. stoletja.

Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin (eritrocitnih antigenov), ki se jih glede na stopnjo molekularne in genetske raziskanosti uvršča v sisteme, serije in zbirke. Kljub številnim novoodkritim krvnim skupinam pa sistem AB0 še vedno ostaja klinično najpomembnejši.

Poleg krvne skupine AB0 se lahko določi še krvni skupini RhD iz sistema Rh in K (KEL 1) iz sistema Kell.

Na rdečih krvnih celicah (eritrocitih) so t. i. antigeni, ki določajo različne krvne skupine. Glede na sistema krvnih skupin ABO in RhD poznamo krvno skupino A, O, B in AB ter RhD pozitivno in RhD negativno krvno skupino.

Pri nas je najpogostejša krvna skupina A (približno 40 %), sledi krvna skupina O (38 %), krvne skupine B je 15 %, AB pa je zelo redka krvna skupina in jo ima približno 7 % ljudi.

RhD pozitivnih oseb je 83 %, RhD negativnih pa le 17 %.

Vir slike: Splet

Rh-faktor je antigen, prisoten na rdečih krvnih celicah ali eritrocitih. Tisti, ki imajo ta antigen, so Rh-pozitivni, tisti, ki ga nimajo, so Rh-negativni. Rh- faktor lahko povzroči zaplete v nosečnosti, še posebej če je mati Rh- negativna, otrok pa pozitiven. Takšna neskladnost, če ni ugotovljena pravi čas, lahko privede tudi do spontanega splava.

Krvne skupine se dedujejo, dedujejo se tudi podskupine in Rh-faktor ter se vse življenje ne spremenijo. Dedovanje krvnih skupin je kompleksno, a starševstva ni mogoče gotovo (100 %) dokazati, lahko se določi le verjetnost.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice