Naprej na vsebino

Nazaj v šolo: Present Simple in Present Continuous

Sedanjik se v angleščini uporablja v štirih oblikah. Prva je oblika, ki se imenuje Present Simple in se uporablja, kadar govorimo o ponavljajočih se dejanjih, nespremenljivih stanjih ali navadah; o splošnih resnicah; planiranju dogodkov v sedanjosti ali prihodnosti (npr. vozni redi, urniki, razporedi); kadar dajemo navodila (bodisi za pot, postopek ali kuharski recept) ter kadar govorimo o dogodkih, ki si sledijo.

Druga oblika, ki se imenuje Present Continuous,  označuje trajajoče dejanje, ki poteka točno v trenutku govorjenja in odgovarja na vprašanje: Kaj se dogaja? Uporablja pa se tudi, ko govorimo o vnaprej dogovorjeni bližnji prihodnosti ter izražamo nezadovoljstvo zaradi nadležne navade ali razvade (po navadi nekoga drugega, na primer: The dog is constantly barking. (Pes kar naprej laja.).

Poleg teh dveh za sedanjik uporabljamo tudi Present Perfect in Present Perfect Continuous, ki v tem prispevku ne bosta obravnavana.

Present Simple

Poleg zgoraj naštetih pravil rabe, si je dobro zapomniti tudi nekatere časovne prislove, ki so tipični za ta slovnični čas, to so: always (vedno), usually (običajno), often (pogosto), sometimes (včasih), rarely (redko), never (nikoli).

Poleg zgoraj omenjenih enobesednih prislovov obstajajo tudi prislovne besedne zveze, ki so v stavku vedno na koncu: every day (vsak dan), every week (vsak teden), at weekends (ob vikendih), once a week (enkrat na teden), twice a day (dvakrat na dan), on Mondays (ob ponedeljkih) …

Kako se tvori?

V trdilnem stavku se uporablja oblika nedoločnika (glagol v obliki, kot je zapisan v slovarju) za vse osebe razen za tretjo osebo ednine (he, she, it). V teh primerih se doda – s (včasih podaljšan v – es – pri glagolih, ki se končajo na -ch, -sh, -s, -x, -o).

I drink coffee every day. (Kavo pijem vsak dan.) He likes me. (Všeč sem mu.)  Vendar: He goes to work by bike. (V službo hodi s kolesom.)

Pri glagolih, ki se končajo na –Y, pred katerim je SOGLASNIK, se Y spremeni v I, temu pa se doda končnica ES. Primer: cry – he cries  (jokati – on joče)

Pri glagolih, ki se končajo na –Y, pred katerim je SAMOGLASNIK, se Y ne spremeni in glagol dobi samo končnico –S. Primer: play – he plays (igrati se – on se igra)

Izjema je glagol TO BE (biti), pri katerem uporabljamo AM (za I – jaz), IS (za tretjo osebo ednine) in ARE (za YOU – ti in vse oblike množine). You are really nice. (Zelo si prijazen.)

V nikalnem stavku za osebo in pred glagol (ki ga uporabimo v obliki nedoločnika) vstavimo zanikani pomožni glagol.

DO NOT (DON’T) pri osebah I, you, we, they

DOES NOT (DOESN’T) pri osebah he, she, it (tretja oseba ednine)

She doesn’t drink coffee every day. (Kave ne pije vsak dan.) He doesn’t like me. (Nisem mu všeč.) But I don’t care. (A meni je vseeno.)

Glagol TO BE (BITI) zanikamo tako, da obliki, ki jo uporabljamo (AM, IS, ARE) dodamo NOT. She is not here. (Ni je tukaj.) We are not at home. (Ni nas doma.)

Vprašalne oblike stavkov tvorimo na dva načina, odvisno od tega, kako dolg odgovor želimo. Če nas zanima zgolj odgovor da ali ne (yes or no), vprašanje začnemo s pomožnim glagolom, ki ga uporabimo na enak način, kot ko stavek zanikamo (DO za osebe I, you, we, they in DOES za osebe he, she, it).

Does she drink coffee every day? (Ali ona pije kavo vsak dan?) Does he like me? (A sem mu všeč?) Do I care? (A mi je mar?)

V tem primeru dobimo odgovor YES or NO. Če nas zanima kaj več kot le to, potem moramo vprašanje začeti s vprašalnico npr. Why (Zakaj)? What (Kaj)? Where (Kje)? When (Kdaj)? …

Vrstni red besed je v tem primeru: vprašalnica, pomožni glagol, osebek, nedoločnik in ostalo: Why does she drink coffee every day? (Zakaj ona vsak dan pije kavo?) How does he like me? (Kako sem mu všeč?) Why do I care? (Zakaj mi je mar?)

Izjema je glagol TO BE (BITI), ki se ne veže z DO (DON’T) ali DOES (DOESN’T). Namesto tega se uporabijo oblike glagola biti (AM, IS, ARE).

Primer z glagolom biti v vseh treh oblikah stavkov:

  • Trdilni stavek: I am smart.
  • Nikalni stavek: I am NOT smart.
  • Vprašalni stavek: Am I smart?

Present Continuous

Kot že na začetku omenjeno, se ta čas uporablja, ko govorimo o nečem, kar se dogaja sedaj, v tem trenutku, ali smo se že odločili, da se bo dogajalo v bližnji prihodnosti in za dejanja, ki so načrtovana in dogovorjena.

Uporabljamo pa ga tudi takrat, ko želimo povedati, da je prav tokrat nekaj drugače kot po navadi. Primer: Usually I go to school, but this month I am learning from home. (Običajno hodim v šolo, a ta mesec se učim od doma.)

Prepoznamo ga tudi po značilnih določilih časa kot so: now (sedaj), at the moment (trenutno, v tem trenutku), at present (sedaj, trenutno), today (danes), these days (te dni), just (ravnokar). Prav tako ga prepoznamo po glagolih, ki poskušajo pritegniti našo pozornost: look (poglej), listen (poslušaj).

Kako ga tvorimo?

Trdilne stavke oblikujemo tako, da uporabimo, glede na osebo pravilno spregan, pomožni glagol biti (be: I am; you/we/they are, he/she/it is). Polnopomenski glagol, ki sledi, pa dobi obrazilo –ing na koncu.

I am sleeping. (Jaz spim.) He is walking the dog. (On sprehaja psa.) We are learning. (Mi se učimo.)

Pri tem moramo biti pozorni na dve izjemi:

  1. Če se glagol konča na –e, potem pri tvorbi –ing oblike –e izpustimo; primer: make – making (delati) take – taking (jemati).
  2. Pri kratih/enozložnih glagolih se končni soglasnik podvoji, kadar pred njimi stoji en samoglasnik; primer: sit – sitting (sedeti), cut-cutting (rezati).

Nikalne povedi tvorimo tako, da zanikamo pomožni glagol biti in dodamo NOT: I am not; you/we/they aren’t, he/she/it isn’t). Polnopomenski glagol, ki sledi, ostane nespremenjen z obrazilom –ing .

I am not sleeping. (Jaz ne spim.) He is not walking the dog. (On ne sprehaja psa.) We are not learning. (Mi se ne učimo.)

Vprašalne povedi (ko želimo odgovor YES ali NO – da ali ne) pa tvorimo tako, da pomožni glagol biti v ustrezni obliki (be: am, is , are) postavimo na začetek. Pomožnemu glagolu sledi oseba, nato pa polnopomenski glagol z obrazilom –ing.

Am I sleeping? (Ali spim?) Is he walking the dog? (Ali on sprehaja psa?) Are we learning? (Ali se učimo?)

V kolikor smo bolj radovedni in uporabljamo še vprašalnice, potem stavek zveni takole: Where am I sleeping? (Kje spim?) Why is he walking the dog? (Zakaj sprehaja psa?) When are we learning? (Kdaj se (bomo) učimo (učili)?)

Vprašalnico postavimo na začetek ostale besede pa si sledijo točno tako, kot v primeru, da tvorimo da ali ne vprašanje.

Pri tem moramo biti pozorni še na to, da obstajajo glagoli, s katerimi oblike Present Continuous NE TVORIMO. Te glagole lahko razdelimo v več skupin.

  • glagoli čustev (love (ljubiti), like (biti všeč), prefer (imeti raje), hate (sovražiti) …);
  • glagoli čutnih zaznav (feel (čutiti), hear (slišati), look (gledati), see (videti), taste (okusiti) …),
  • glagoli, ki označujejo miselna dogajanja (agree (strinjati se), believe (verjeti), guess (uganiti), imagine (predstavljati si), know (vedeti), suspect (sumiti), think (misliti), understand (razumeti) …);
  • glagoli, ki označujejo meritve in lastnino (belong (pripadati), have (imeti), measure (meriti), own (imeti v lasti), weigh (tehtati) …) in
  • glagoli stanja (seem (zdeti se), cost (stati), contain (vsebovati), have (imeti) … ).

Pravzaprav nekatere med temi lahko uporabimo v obliki -ing, vendar jim to precej spremeni pomen.

I am looking forward to seeing you. (Že vnaprej se veselim najinega srečanja.)

Am I only imagining things? (Ali si to samo domišljam? – v smislu, da podvomim v realnost tega, kar vidim, mislim, čutim …)

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice