Naprej na vsebino

Kitajski festival Yulin: Do katere meje lahko »tradicija« opravičuje okrutnost?

Festival Yulin je vsakoletno praznovanje ob junijskem solsticiju, na katerem na okrutni način pobijejo več kot 10.000 psov. Kako »tradicionalna« je praksa v resnici? Ali tradicija res lahko opraviči človeško okrutnost?

Katerakoli ideja, ki v neki človeški družba živi dovolj dolgo, postane družbena norma. Če je ta ideja znova in znova udejstvovana, če se ji dodaja vse več značilnosti (in še posebno, če je poleg vsega dobičkonosna), tedaj sčasoma postane del kulture neke družbe.

Preberite tudi:

Psom vstop prepovedan!

Veriga ostala, le dovolj dolga bo morala biti

Ustanovitelji festivala spodbujajo prepričanje, da uživanje pasjega mesa prinaša srečo – a »sreča«, ki jo s tem pridobi nekaj udeležencev festivala, za tisoče živali, med njimi tudi mačkami, pomeni dolgotrajno fizično in čustveno trpljenje.
Ustanovitelji festivala spodbujajo prepričanje, da uživanje pasjega mesa prinaša srečo – a »sreča«, ki jo s tem pridobi nekaj udeležencev festivala, za tisoče živali, med njimi tudi mačkami, pomeni dolgotrajno fizično in čustveno trpljenje.
Vir slike: Animalprivilege.wordpress.com

Prenos iz generacije v generacijo jo naredi za tradicijo, na videz večjo, starejšo, vzvišenejšo od posameznikov, ki so od nje mlajši, manjši in zaradi tega nimajo moči, da bi vanjo lahko dvomili – ali jo celo spremenili. Toda ali zgolj starost neke prakse tej praksi res daje tolikšno vrednost, ki presega njeno morebitno spornost?

Med 21. in 30. junijem na Kitajskem poteka festival »Yulin«, v okviru katerega vsako leto pobijejo in pojedo po deset tisoče psov. Kot pove samo ime festivala, festival poteka v mestu Yulin v regiji Guangxi Zhuang, ki se nahaja na jugozahodu Kitajske, in kamor vsako leto za namene festivala pripeljejo več kot 10.000 psov iz vse Kitajske.

Ustanovitelji festivala spodbujajo prepričanje, da uživanje pasjega mesa prinaša srečo – a »sreča«, ki jo s tem pridobi nekaj udeležencev festivala, za tisoče živali, med njimi tudi mačkami, pomeni dolgotrajno fizično in čustveno trpljenje.

Festival Yulin in barbarsko ravnanje z živalmi

Že sam transport živali je običajno izvajan brez misli na humano ravnanje z živalmi: psi so običajno po več tednov natrpani v premajhnih kletkah, kjer se komajda premikajo in zaradi pomanjkanja zraka, vode, hrane ter prostora ali zaradi bolezni poginejo na boleč in počasen način.

Na samem festivalu psi niso ubiti na human način, temveč je njihovo mučenje del »spektakla«. Mnogim so pred smrtjo nasilno odstranjene razne okončine ali so skuhani živi, ker naj bi to po prepričanju izvajalcev prispevalo k »boljšemu okusu« mesa.

Da gre za festival »pasjega mesa«, je pravzaprav le olepševalni in nekorekten izraz, s katerim se prikriva nedvomno dejstvo, da gre za festival najokrutnejšega mučenja živali.

Večina zaužitih psov je klateških ali ukradenih.

Sporna pa so tudi porekla psov, ki jih prodajalci pasjega mesa ubijajo na festivalu Yulin. Preiskava, ki jo je izvedla organizacija Animals Asia Foundation, je pokazala, da večino psov, katerih deli telesa se znajdejo na krožnikih turistov in domačinov, prodajalci ne kupijo od rejcev, temveč so ti psi klateški.

Še bolj pretresljivo je dejstvo, da v tednih pred junijskim festivalom Yulin iz mnogih Kitajskih gospodinjstev izgine po stotine domačih psov z ovratnicami. Približno 70 odstotkov okoliških vasi, ki so jih anketirali izvajalci raziskave, je v mesecu pred festivalom zabeležilo povečano število kraj domačih živali.

Tudi večina domačinov nasprotuje okrutnemu junijskemu festivalu.
Tudi večina domačinov nasprotuje okrutnemu junijskemu festivalu.
Vir slike: Extraessay.com

Niti epidemija covida-19 ni zaustavila festivala Yulin.

Izvajalci festivala zelo redko izvajajo preglede ulovljenih psov za morebitne prisotnosti raznih kužnih bolezni. Po nekaj tednih nehumanega transporta so psi običajno pokriti z raznimi ranami, urinom, iztrebki in bolhami. Ali za to zadolženi izvajalci resnično in dosledno poskrbijo za higieno mesa pred njegovim uživanjem, je zelo vprašljivo.

Festival pa je kljub temu potekal tako lani kot tudi letos. Niti jasni dokazi za močno korelacijo med uživanjem psov ter širjenjem kužnih novih in starih bolezni niso prepričali kitajskih oblasti, da bi festival prepovedale.

Obisk je bil lani in letos sicer nekoliko nižji kot v preteklih letih, prav tako je bilo na njem manj tujih in več domačih prebivalcev, a glede na epidemične razmere bi bilo od kitajskih oblasti veliko odgovorneje, da bi prakso prepovedale.

Tudi domačini nasprotujejo pobijanju in uživanju psov.

Zanimivo je, da veliko Kitajcev meni, da je takšno ravnanje z živalmi kakor tudi uživanje psov neetično, in da je festival Yulin »barbarski spektakel«.

 Anketa iz leta 2016 je pokazala, da 64 odstotkov Kitajcev želi, da bi festival prekinili. Lani aprila so kitajski aktivisti dosegli, da je kitajski minister za kmetijstvo Han Changfu izključil pse iz seznama živine in jih priznal kot hišne živali, a čeprav je to predstavljalo pomemben korak proti postopni prepovedi okrutnega festivala, se ta še zmeraj izvaja.

Organizacije Humane Society International vsako leto organizira proteste proti festivalu mučenja in uživanja domačih ljubljenčkov, vse somišljenike pa nagovarjajo k podpisu peticij proti festivalu Yulin.

Ali je festival Yulin v resnici sploh tradicionalen?

Poleg tega, da še tako globoko zakoreninjena tradicija ne more opravičiti tako okrutnega ravnanja z živimi bitji, pa festival Yulin v resnici sploh nima dolgoletne tradicije, ki mu jo organizatorji festivala Yulin spretno in preračunljivo pripisujejo.

Gre za marketinški trik, ki skuša prekriti dejstvo, da se je dobičkonosen festival Yulin začel šele leta 2009 in ne traja več kot dobro desetletje; bitka med etiko in tradicijo je torej le navidezna, v resnici pa gre za vprašanje etike in kapitala.

Razlog, da je tisoče psov vsako leto mučenih, ubitih in pomalicanih, je v velikem dobičku, ki gre v žepe podjetij, ki stojijo za prodajo pasjega mesa, transportom, turizmom – in tudi v žepe province same.

Uživanje pasjega mesa je tako tudi na Kitajskem nekaj redkega in tabujskega. Predpostavka, da pse jedo revnejši prebivalci, ki si ne morejo privoščiti druge hrane, je napačna, saj je pasje meso veliko dražje od običajne hrane in lahko stane tudi (približno) 150 evrov na kilogram.

Aktivisti vsako leto rešijo več kot 1000 psov.
Aktivisti vsako leto rešijo več kot 1000 psov.
Vir slike: Veganlifemag.com

Kaj lahko storimo?

Čeprav se zdi, da je naš glas majhen, so domači in tuji aktivisti, peticije in že samo ozaveščanje o problemu v zadnjih letih spodbudili k javni diskusiji etičnih vidikov opisane prakse.

Aktivisti so v letih 2016, 2017 in 2018 rešili več kot tri tisoč ukradenih psov, ki so bili namenjeni za prodajo na festivalu. Tudi pomanjkljiva kitajska zakonodaja v zvezi z odnosom do domačih živali se postopoma oblikuje, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo, da bo iz tega logično sledila tudi opustitev sporne prakse mučenja in pobijanja psov na festivalu Yulin.

Vsakoletne peticije, ki se izvajajo v začetku junija, je skupaj podpisalo več kot 11 milijonov ljudi, pa tudi ozaveščanje o problematičnem festivalu na družbenih omrežjih pod oznako #StopYulin spodbujajo boj proti nasilnemu, nevarnemu in okrutnemu ravnanju s psi in drugimi živalmi na Kitajskem.

S podpisom aktualne e-peticije, ki jo izvaja Humane Society International, lahko v slabi minuti pomagamo rešiti nekaj življenj psov in mačk, ki so žrtve prodaje mesa.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice