Zakaj je Delta Plus različica tako nevarna

Po več kot letu in pol s težavo lahko rečemo, da vemo o koronavirusu veliko. Virus je še vedno sorazmerno »mlad«, svoj delež k nerazumevanju pa prinesejo tudi različice, ki predvsem raziskovalcem postavljajo vedno nove in nove izzive.

Ko se je Delta (indijski sev) različica pojavila so bili raziskovalci prepričani, da ni nič kaj nevarnejši od takrat »najbolj nadležnega« britanskega seva. Celo zagotavljali so, da so mutacije identične britanskemu in brazilskemu, ter da so za množično širitev v Indiji krivi Indijci sami, ker naj bi prehitro odpirali, bili premalo precepljeni in imeli v zelo kratkem času kar nekaj množičnih proslav.

Preberite tudi:

Britanski znanstveniki ugotavljajo, da je angleški sev verjetno smrtonosnejši

Potrjen prvi primer južnoafriškega seva

Vse, kar morate vedeti o nigerijskem sevu

Kako veliko nevarnost predstavlja indijski sev?

Nekaj je vsekakor bilo tudi v tem, a nova in nekoliko spremenjena različica Delta Plus se neustavljivo širi v številnih državah. Ob tem pa je nujno opozoriti na nekaj, kar v večini, vsaj slovenski mediji izpustijo.

Februarja letos se je v Indiji pojavila različica Delta in kot že omenjeno, so takrat strokovnjaki ocenili, da kljub temu, da se je razširila po velikem delu Indije ni nič kaj bolj nevarna kot ostali sevi. Žal pa je različica Delta mutirala in je novonastala vrsta pritegnila veliko pozornosti svetovnih medijev in povzročila preplah med zdravstveno stroko.

Delta Plus je mutacija B.1.617.2.1 ali AY.1. O njej je 11. junija prva poročala britanska vladna zdravstvena agencija – Public Health England. Toda prvih nekaj primerov v Združenem kraljestvu so evidentirali že 26. aprila, kar pa kaže na to, da je bila različica morda prisotna že prej in se je mogoče že širila spomladi, ko smo se soočali s tretjim valom.

Indijska vlada vztraja, da so vse potrebne informacije o različici pravočasno poslali v globalni register, a se kljub temu zdi, da raziskovalci še vedno ne vedo, ali je Delta Plus morda bolj prenosljiv od drugih sevov in še vedno trdijo, da je prezgodaj, da bi zagotovo trdili, kakšni so lahko učinki Delte Plus.

Do 25. junija so potrdili približno 200 primerov Delte Plus v 11 državah. Zaenkrat pa je bila zabeležena le ena smrt in še ta v Indiji. SZO pa je »postregla« z bistveno strašnejšimi podatki.

V čem se Delta Plus razlikuje od različice Delta?

Vse različice koronavirusa vsebujejo grozde mutacij. Delta Plus ima dodatno mutacijo, imenovano K417N, zaradi tega se razlikuje od običajne različice Delta. Ta mutacija vpliva na beljakovine spike, na tisti del virusa, ko se pritrdi na celice, ki jih okuži.

Mutacija K417N ni povsem nova in so jo opazili že v več virusnih različicah. Mutacijo so opazili že v sevu, ki so ga v Katarju našli marca 2020, najdemo pa jo tudi v različici Beta, ki je bila prvič zaznana v Južni Afriki lani jeseni.

Mutacija lahko prispeva k temu, da je virus kužnejši, njen vpliv na prenosljivost pa še ni jasen. Tisto kar pa skrbi zdravnike, ki zdravijo paciente, ki so zboleli za Delto Plus je, da se ta različica »izogiba« koktajlu terapevtskih monoklonskih protiteles, ki se uporablja za zdravljenje, posledično so pri zapletih popolnoma nemočni.

Načeloma vsi virusi nenehno mutirajo. Nekatere mutacij povzročajo, da so virusi bolj kužni, se bolje razmnožujejo, lahko pa imajo majhen učinek ali celo škodujejo virusu.

Do danes je bilo po vsem svetu sekvenciranih približno 160 sevov koronavirusa in poleg Delte Plus je Delta virus mutiral še v druge različice, največjo pozornost pa je pritegnila različica AY.1.

Je Delta Plus bolj nalezljiva, smrtonosna ali odporna na cepiva?

Po navedbah raziskovalcev indijske vlade različica Delta Plus kaže več zaskrbljujočih lastnosti – povečana prenosljivost, močnejša vezava na receptorje pljučnih celic in potencialno zmanjšanje odziva protiteles.

Zaenkrat še ni jasno, kakšen učinek ima lahko mutacija na učinkovitost cepiva in bi naj sredi julija že bilo jasno, ali se mutacija Delta Plus uspešno izogiba »varnosti« cepiv. Večina cepiv proti covidu-19 je zasnovanih tako, da telo usposobi za prepoznavanje beljakovine spike ali njenih delov.

Za zdaj pa strokovnjaki v veliki meri opozarjajo javnost in vlade, naj ostanejo pozorne, a mirne.

Poleg različice Beta noben od drugih sevov, ki nosijo mutacijo K417N, doslej niso bile posebej uspešne. Beta je bila prepoznana v več državah, vendar je okuženost ostala zelo nizka, hkrati pa trenutno ni dokazov, da se Beta sev širi v katerokoli državi.

Kje je bila Delta Plus že odkrita? Kako hitro se širi?

Kot že omenjeno so do 25. junija Delto Plus odkrili že v 11 državah, vendar število primerov na državo odraža le vzorce, ki so bili sekvencirani. Za določitev dejanske stopnje širjenja bo potrebnih več podatkov.

Ob tem pa je treba opozoriti, da hitrosti širjenja variante ni mogoče izmeriti s hitrostjo zgodnjega širjenja. Prav tako pa ni podatkov, da bi Delta Plus okužila ljudi, ki so že bili okuženi.

ZDA so do 25. junija odkrili 83 primerov.

V Indiji, prav tako do 25. junija, 48 primerom. V Indiji je zaradi Delta Plus umrla tudi prva bolnica – 80-letna ženska z že obstoječimi boleznimi. V Indiji so tako od približno 40.000 sekvenciranih primerov potrdili sprva le 48 Delta Plus, kar je približno 0,1 %. Raziskovalci pozorno spremljajo, ali se bo to število obdržalo ali povečalo. Če se bo odstotek povečal na 0,5 ali celo dosegel 1 %, potem bo zaskrbljenost na mestu.

Združeno kraljestvo je poročalo o 41 primerih. Izvor prvih nekaj primerov v Združenem kraljestvu je bilo potovanje v Nepal in Turčijo.

Preostali primeri so do 25. junija bili razporejeni med Kanado, Japonsko, Nepalom, Poljsko, Portugalsko, Rusijo, Švico in Turčijo.

Omenjeni podatki so bili torej zbrani do 25. junija, v ponedeljek pa je SZO predstavila najnovejše podatke, ki so pa skrb vzbujajoča.

SZO opozarja, da je Delta Plus nevarna za starejše s pridruženimi bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pozorno spremlja Delto Plus, saj zaenkrat velja Delta Plus za najbolj prenosljivo različico, hkrati pa se uradne podatke o prenosljivosti še čaka.

Trenutno pri SZO Delta Plus različico uvrščajo med nevarno, najhitrejšo in najnevarnejšo različico koronavirusa, ter so prepričani, da bo smrtonosna za najbolj ranljive ljudi, še zlasti v krajih z nizko stopnjo precepljenosti.

Hkrati pa je SZO sporočila podatke, da naj bi se omenjena različica razširila že v 92 državah (dobre štiri dni pred tem so jo imeli le v 11 državah). Prav tako po navedbah Centrov za nadzor in preprečevanje bolezni omenjena različica predstavlja že vsaj 10 % vseh novih primerov v ZDA in je na poti, da postane prevladujoča različica v državi. 25. junija so imeli prepoznanih zgolj 83 primerov.

Združeno kraljestvo pa poroča da zdaj Delta Plus predstavlja več kot 60 % novih primerov.

Ali je Delta Plus res tako kužen je sicer vprašanje za milijon evrov, prav tako je na tako močan porast vplivalo kar nekaj dejavnikov – od tega, da različice niso sekvancionirali in da se podatki zbirajo z zamikom.

Uradniki SZO so povedali, da obstajajo tudi poročila, da različica Delta Plus povzroča tudi hujše simptome, vendar bo za potrditev teh sklepov potrebnih več raziskav.

SZO vidi edino rešitev le v tem, da se doseže 75 % precepljenost, kajti virusi bodo mutirali še naprej in je neumno pričakovati, da bo preprosto izginil.

Ali nas zaradi tega čaka tudi v Sloveniji nov val, si lahko odgovorite sami. V Sloveniji se je do sedaj okužili že 257.335 oseb, v to število so šteti tudi preminuli in tisti, ki so imeli to nesrečo, da so »dvakratni prebolevniki«. Z obema odmerkoma je bilo cepljenih že 660.858 oseb, oziroma smo dosegli 31 % precepljenost. Število oseb, ki se ima namen še cepiti, pa je vsak dan manjše.

Preberite več

Izplačilo socialnih transferjev: marec 2024 by Klara Vaš 9. 3. 2024 Preverite, kdaj lahko v tem mesecu pričakujete izplačilo socialnih transferjev. Zneski bodo za večino transferjev ta mesec višji za 4,2 odstotka.

Powered by Contextual Related Posts