Evropska komisija je pozitivno ocenila 2,5 milijarde evrov vreden slovenski Načrt za okrevanje in odpornost

Evropska komisija (EK) je 1. julija 2021 potrdila 2,5 milijarde evrov vreden slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). To je Vladi RS sporočila ob svojem obisku istega dne v Sloveniji. Delovna srečanja vlade in EK so potekala na Brdu pri Kranju. Predsednik vlade, Janez Janša in predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen sta obiskala Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer so predsednici predstavili prihodnje načrte investicij v zdravstvu, ki bodo financirani tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Dan se je zaključil s slovesno obeležitvijo slovenskega predsedovanja Svetu EU – izjemno baletno predstavo Povodni mož koreografa Edwarda Cluga na Blejskem otoku, v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Slovenski NOO, ki je podlaga za koriščenje sredstev iz naslova instrumenta »Next Generation EU«, je nastajal od lanskega poletja. Vlada RS je 24. julija 2020 sprejela sklep glede časovnice in aktivnosti njegove priprave. S tem namenom sta bili oblikovani dve delovni skupini. Prvo (#NGS1) je vodil predsednik vlade, njegov namestnik je bil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Zvone Černač. Drugo skupino na operativni ravni (#NGS2) sem vodila državna sekretarka SVRK. V okviru delovne skupine #NGS2 so bile zaradi bolj učinkovite koordinacije dela pri pripravi NOO ustanovljene podskupine po posameznih razvojnih stebrih oz. vsebinskih področjih. Vanje so bili vključeni državni sekretarji posameznih ministrstev in njihovi strokovni sodelavci.

Mogoče vas bo zanimalo tudi:

Evropska sredstva do leta 2030

Evropska sredstva do leta 2030: Digitalna Slovenija

V pripravo NOO so bila torej vključena vsa ministrstva in službe, ki so tudi pripravila vsebinske prispevke po posameznih razvojnih področjih. Vsa ministrstva so na osnovi delovnih sestankov z uradniki EK po posameznih področjih pripravila cilje, mejnike in okvirni časovni razpored reform in naložb ter zelo natančne analize stroškov (»costing«).

Javna posvetovanja z deležniki so se začela izvajati v avgustu 2020, intenzivno potekala novembra in decembra 2020 ter se nadaljevala marca in aprila 2021 (razvojne regije, kohezijski regiji, socialni partnerji, nevladne organizacije, podjetja idr.). Vsebine NOO so bile predstavljene več kot 2.000 sodelujočim deležnikom.

SVRK je skozi vse mesece priprave dokumenta vodila sestanke in pogajanja z EK ter koordinirala njegovo pripravo. Pogajanja so potekala s 25 direktorati EK ter so bila posledično zelo naporna in zahtevna.

Skupaj nam je uspelo! Slovenija je bila med 13 državami članicami EU, ki je v pričakovanem roku do konca aprila formalno oddala NOO v ocenjevanje EK in ta je bil v dveh mesecih tudi pozitivno ocenjen.

NOO je vreden 2,5 milijarde evrov, od tega je 1,8 milijarde evrov nepovratnih virov in dobrih 700 milijonov evrov povratnih. Za preostanek povratnih sredstev bodo države članice lahko zaprosile do avgusta 2023 in se bodo za to odločile, v kolikor bodo pogoji zadolževanja v mehanizmu za okrevanje in odpornost ugodnejši od tistih na mednarodnih finančnih trgih. Za doseganje digitalnih ciljev je v slovenskem NOO namenjenih 21 % sredstev, za doseganje zelenih ciljev pa 43 %. 

Kaj konkretno predvideva slovenski NOO?

Načrt za okrevanje in odpornost je razdeljen na štiri razvojna področja in šestnajst podpodročij – komponent. Sredstva bomo prejeli za izvedene reforme, te pa bodo podprte z ustreznimi naložbami. V NOO vsako komponento sestavlja kombinacija reform in naložb. Ideja tega prepleta je, da z reformami odpravimo (določene) identificirane ovire na posameznih področjih in na ta način »tlakujemo« pot naložbam, s katerimi bomo hitreje vzpostavili pogoje za okrevanje, še bolj pomembno pa pogoje za doseganje dolgoročne odpornosti.

ZELENI PREHOD (1,1 milijarde evrov)

Razvojno področje zelenega prehoda med drugim vključuje:

• Medsebojno povezani reformi, za hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije (OVE) in prilagajanje distribucijskega omrežja električne energije v podporo hitrejšemu uvajanju OVE.
  • Reformo na področju uvajanja alternativnih gorivih v prometu, saj želimo s tem vzpostaviti ustrezno okolje za hitrejše uvajanje alternativnih goriv v prometu za vse relevantne deležnike.
  • Vzpostavitev pogojev za bolj učinkovito financiranje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, kjer med drugim načrtujemo tudi vzpostavitev zelenega proračunskega načrtovanja in oblikovanje meril in pogojev za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo v okviru javnih razpisov.  
  • Zakonodajo in druge podlage na področju energetske prenove stavb, varstva okolja, ravnanja z odpadki idr.

Cilji so naslednji:

• dvig deleža OVE v bruto končni porabi energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v gospodarstvu;
• izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v javnem sektorju;
• ustrezna pripravljenost na podnebno pogojene nesreče, izboljšanje protipoplavne varnosti ter kakovost zagotavljanja storitev na področjih oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda;
• povečati uporabo javnega potniškega prometa, železniškega tovornega prometa in alternativnih goriv v prometu;
• prispevati k razogljičenju družbe preko prehoda v krožno gospodarstvo.

V investicijskem delu so predvidene naslednje večje naložbe:

• 335 milijonov evrov za zmanjševanje poplavne ogroženosti;
• 280 milijonov evrov za nadgradnjo železniških postaj Domžale, Grosuplje in Ljubljana, glavne železniške proge Ljubljana-Jesenice ter opremljanje lokomotiv in motornih garnitur z ETSC napravami, celovita prenova proge Ljubljana-Brezovica-Borovnica;   
• 108 milijonov evrov za investicije v vodovode in kanalizacije;
• 86 milijonov evrov za trajnostno graditev in prenovo javnih stavb;
• 80 milijonov evrov za krepitev distribucijskega omrežja električne energije;
• 50 milijonov evrov za projekte na področju geotermije in hidroelektrarn.

DIGITALNA PREOBRAZBA (317 milijonov evrov)

Razvojno področje digitalna preobrazba med drugim vključuje:

• S sprejemom Strategije digitalne transformacije podjetij želimo postaviti okvir za digitalno preobrazbo podjetij, njihovih poslovnih procesov in modelov. Temu procesu je treba prilagoditi tudi strateški okvir na področju varstva potrošnikov, vključno z ravnanjem z osebnimi podatki potrošnika. Pomemben reformni sklop je povezan tudi s prenosom nekaterih EU direktiv glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb. S tem bo izboljšan dostop do t.i. storitev zaupanja in preverjanja identitet ipd.
  • Načrtujemo tudi celovit sklop reform na področju digitalne preobrazbe v javnem sektorju in javni upravi, s katerim želimo med drugim izboljšati uporabniško izkušnjo, pretok informacij v javnem sektorju in povezati različne podatkovne baze, digitalne kompetence zaposlenih itd.

Za digitalno preobrazbo gospodarstva je v NOO predvidenih 57 milijonov evrov ter 260 milijonov evrov za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave, od tega največ za digitalizacijo izobraževanja, znanosti in športa. 

PAMETNA, TRAJNOSTNA IN VKLJUČUJOČA RAST (737 milijonov evrov)

Razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast vključuje naslednje:

• Na področju raziskav, razvoja in inovacij želimo z reformo povečati učinkovitost javnih naložb na tem področju in izboljšati rezultate raziskovalno inovacijskega okolja ter izboljšati upravljanje in povezovanje akterjev v tem sistemu. Poleg sprejema Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti v reformnem delu načrtujemo tudi nov model upravljanja in povezovanja raziskovalnega in inovacijskega ekosistema.
  • Na področju produktivnosti gospodarstva in boljšega poslovnega okolja načrtujemo reformo, s katero želimo okrepiti kapitalske trge pri nas in spremeniti zakonodajo s področja spodbujanja domačih in tujih investicij podjetij z namenom doseganja višje dodane vrednosti na zaposlenega, in sicer s spodbujanjem kapitalsko intenzivnih investicij.
  • Načrtujemo tudi reformne ukrepe na področju trga dela, s katerimi želimo med drugim izboljšati zaposljivost in odpornost na spremembe na trgu dela, tudi na področju preprečevanja predčasnih odhodov s trga dela, oblikovanja zelene knjige o prihodnosti dela in pripravo analize posledic digitalizacije za slovenski trg dela. Oceniti želimo tudi dosedanje ukrepe aktivne politike zaposlovanja in pripraviti nove smernice. Med najpomembnejšimi reformami na tem področju pa je gotovo sprejem celovitih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem želimo zagotoviti javnofinančno vzdržnost sistema in primerne pokojnine. Po načrtih naj bi bile te spremembe sprejete konec leta 2024.
  • Predvidene so tudi reforme, s katerimi želimo podpreti okrevanje v sektorju turizma, in sicer v smeri razvoja trajnostnih turističnih praks (npr. nova strategija trajnostnega razvoja turizma, strategija digitalne transformacije slovenskega turizma).
  • Na področju krepitve kompetenc načrtujemo sklop reform, s katerimi želimo prenoviti vzgojno izobraževalni sistem po celotni vertikali in ga tako prilagoditi potrebam prehoda v digitalno in zeleno gospodarstvo (prenova učnih načrtov in izpitnih katalogov znanj, v visokem šolstvu vzpostaviti sistem, ki se odziva na potrebe iz okolja in ustvarja visokokvalificirano delovno silo, modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja).
  • Komponento učinkovite javne institucije v celoti sestavljajo reforme, ki vključujejo ukrepe za debirokratizacijo, oblikovanje novega plačnega sistema v javnem sektorju, prenovo sistema javnega naročanja ter prenovo gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora.

Cilji so naslednji:

• spodbujanje družbeno odgovornega in konkurenčnega raziskovalnega in podjetniškega sektorja;
• produktivnejše gospodarstvo za zeleni in digitalni prehod;
• krepitev odpornosti trga dela ter zagotavljanje vključujočega trga dela in kakovostnih delovnih mest;
• hitrejši razvoj trajnostnega turizma in dvig dodane vrednosti;
• krepitev odpornosti izobraževalnega sistema, zlasti s krepitvijo kompetenc za zeleni in digitalni prehod;
• izboljšanje podpornega okolja za podjetja in državljane.

V investicijskem delu so predvidene naslednje večje naložbe:

• 139 milijonov evrov za investicije v podjetjih, vključno z depriviligiranimi območji;
• 127 milijonov evrov za preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine;
• 106 milijonov evrov za vlaganja v izobraževalno infrastrukturo;
• 65 milijonov evrov za sofinanciranje projektov RRI v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji;
• 56 milijonov evrov za ukrepe na trgu dela, od tega 28 milijonov evrov za spodbujanje hitrejšega vstopa mladih na trg dela po končanem izobraževanju;
• 50 milijonov evrov za Medicinsko fakulteto v Ljubljani (kampus Vrazov trg);
• 30 milijonov evrov za sofinanciranje vlaganj v demonstracijske in pilotne projekte RRI.

ZDRAVSTVO IN SOCIALNA VARNOST (364 milijonov evrov)

Razvojno področje zdravstvo in socialna varnost vključuje naslednje:

• Za področje zdravstva načrtujemo reforme, s katerimi želimo okrepiti kompetence kadrov v zdravstvu in zagotoviti kakovost oskrbe, digitalno preobraziti ta sektor, izboljšati dostopnost zdravstvenega sistema in povečati učinkovitost obravnave nalezljivih bolezni. Bistvena reforma na tem področju je oblikovanje in sprejem sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Izvedena bo do konca leta 2024.
  • Na področju socialne varnosti in dolgotrajne oskrbe je v načrtu sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo po načrtih uveljavljen v drugi polovici leta 2022, prav tako na njem temelječi podzakonski akti. Ob koncu leta 2025 pa načrtujemo tudi uveljavitev Zakona o obveznem zavarovanju za DO. Na ta način želimo zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Okrepiti želimo tudi kompetence zaposlenih za izvajanje neformalne oskrbe z novimi oblikami usposabljanja kadrov.
  • V okviru komponente stanovanjske politike želimo s spremembo področne zakonodaje vzpostaviti pogoje za krepitev fonda javnih najemnih stanovanj.

Cilji so naslednji:

• izboljšanje odpornosti in odzivnosti zdravstvenega sistema, povečanje dostopnosti, skrajšanje čakalnih vrst in zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema;
• vzpostaviti kakovosten, socialno pravičen, sodoben in dolgoročno finančno vzdržen sistem dolgotrajne oskrbe;
• zapolniti primanjkljaj javnih najemnih stanovanj in vzpostaviti vzdržno shemo financiranja gradnje tovrstnih stanovanj.

V investicijskem delu so predvidene naslednje večje naložbe:

• 83 milijonov evrov za digitalno preobrazbo zdravstva;
• 70 milijonov evrov za dograditev infekcijske klinike UKC Ljubljana;
• 60 milijonov evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj na podlagi poslovne politike Stanovanjskega sklada RS 2021-2025;
• 59 milijonov evrov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih;
• 40 milijonov evrov za nadomestno gradnjo infekcijske klinike UKC Maribor;
• 20 milijonov evrov za negovalne domove.

Z »zeleno lučjo« za slovenski NOO se torej začenja obsežen in do sedaj največji naložbeni cikel na ključnih razvojnih področjih v naslednjih desetih letih. Minister Zvone Černač je Načrt v izvedbo pospremil z naslednjimi spodbudnimi besedami: »Nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo zapostavljen.«