Naprej na vsebino

Nedeljski referendum: kako glasovati in kaj je pred tem treba vedeti

Ljudstvo si je z zbiranjem podpisov za referendum o sprejetju zakona o vodah izborilo pravico do soodločanja o zakonu na referendumu, ki bo potekal 11. julija.

Veste na kakšne načine lahko glasujete in zakaj bi sploh glasovali?

Državni zbor je 30. marca sprejel Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G). Ker se s sprejetjem zakona nekateri državljani niso strinjali, so zbrali dovolj podpisov, da jim pripadla možnost soodločanja o sprejetju pomembnega zakona na referendumu.

Preberite tudi:

37. člen Zakona o vodah razdvaja državljane

1,7 milijona volivcev bo odločalo na »referendumu o vodah«

Na referendumu se bomo lahko tako vsi državljani opredeli in izrazili, ali strinjanje (»za«), ali nestrinjanje (»proti«) z zakonom o vodah. Vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti, se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«

Ker državljani odločamo o načinu ravnanja z najbolj esencialno dobrino za obstoj človeka kot bioorganizma, kakor tudi za obstoj vsega planeta, je za glasovanje na referendumu pomembno, da poznamo zakon, o katerem soodločamo, da pravočasno razumemo potek referenduma in da razmislimo o morebitnih posledicah (ne)sprejetja zakona ter nazadnje tudi o vrednotah, ki so zastopane na obeh straneh.

Na referendumu se bomo lahko tako vsi državljani opredeli in izrazili, ali strinjanje (»za«), ali nestrinjanje (»proti«) z zakonom o vodah. Vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti, se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«
Na referendumu se bomo lahko tako vsi državljani opredeli in izrazili, ali strinjanje (»za«), ali nestrinjanje (»proti«) z zakonom o vodah. Vprašanje, na katerega bo treba odgovoriti, se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?«
Vir slike: Likeout.net

Glasujete lahko že v torek, sredo ali četrtek, od doma, iz tujine ter izven okraja stalnega prebivališča. Postopek je sledeč:

Če želite glasovati predčasno, to lahko storite v torek, 6. julija, sredo, 7. julija, in četrtek, 8. julija 2021 med 7.00 in 19.00, a le na voliščih, ki so na sedežu tiste volilne komisije, na območju katere ste vpisani v volilni imenik (tj. na voliščih na območju stalnega bivališča), ne rabite pa se predhodno najavljati.

Sedeži volišč za predčasno glasovanje so našteti na spletni strani Državne volilne komisije. Za predčasno glasovanje bo odprto eno volišče na volilni okraj, v večjih mestih pa bodo vsa volišča na enem mestu.

Možnost glasovanja od doma je namenjena predvsem tistim, ki se zaradi bolezni ne morete osebno udeležiti referenduma na volišču. Glasujete lahko pred volilnim odborom na svojem domu, pred tem pa morate okrajni volilni komisiji sporočiti svojo namero. To morate storiti vsaj tri dni pred 11. julijem, torej do srede, 7. julija 2021 (do 24. ure.)

Vlogo za to lahko najdete na portalu eUprava, ki omogoča preprosto, hitro in brezplačno oddajo vloge z digitalnim potrdilom ali brez digitalnega potrdila.

Če imate stalno prebivališče v tujini, a bi radi glasovali v Sloveniji na dan referenduma, boste to lahko storili na posebnem volišču na sedežu okrajne volilne komisije (upravne enote) oz. na volišču OMNIA, še prej pa morate do srede, 7. julija 2021, do polnoči oddati vlogo preko portala eUprava.

Za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča v nedeljo, 11. julija, boste morali glasovani na volišču OMNIA, še pred tem (tj. do srede, 7. julija). Kar pa boste morali predhodno sporočiti volilni komisiji, na območju katere je vaše stalno prebivališče s pomočjo portala eUprava, kjer le z nekaj kliki oddate vlogo in v njej izberete okraj, v katerem želite glasovati.

Sicer pa bo običajno glasovanje na referendumu v nedeljo, 11. julija 2021. Potekalo bo na voliščih v okraju vašega stalnega prebivališča, med 7.00 in 19.00. Vabila na referendum, ki ste ga prejeli po pošti, ne potrebujete, potrebujeta pa svoj osebni dokument.

Kako sporna je vsebina predlaganega Zakona o vodah?

Debata o škodljivosti ali koristnosti predlaganega zakona o vodah se fokusira predvsem na 37. člen, ki razdvaja in si vsaka stran po svoje razlaga dovoljene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih oz. gradnjo objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte ter gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, pojasnjuje, da ministrstvo, vlada in parlament z novelo zakona o vodah dodatno ščititi vodne vire ter priobalni pas, in da so z zakonom zožili možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj zakon odslej dopušča zgolj gradnjo objektov javne rabe.

Predhodno je sicer bila gradnja možna le na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj obstoječega naselja, novi zakon pa naj bi po mnenju nasprotnikov zakona širil posege tudi na vsa ostala naravna vodna in priobalna zemljišča, ki naj bi bila doslej nedotakljiva za vse izjeme.

Ob tem minister pojasnjuje, da temu ni tako, ter da je predhodni zakon omogočal gradnjo ob vodi, zato so se tam tudi gradile vile, hoteli, tovarne in še marsikaj. Sedaj pa to ne bo več mogoče. Če tudi bo mogoča sedaj gradnja le objektov javne rabe, pa minister pojasnjuje, da bo tudi to težko, saj je ob tem treba upoštevati še druge zakone, ki domala preprečujejo skoraj vsakršno gradnjo ob vodi.

Obe strani – minister z vlado ter parlamentom in protestniki – se torej načeloma in uradno zavzemata za zaščito slovenskih vodnih virov, a ideje o tem, kako to doseči, so očitno čisto različne.
Obe strani – minister z vlado ter parlamentom in protestniki – se torej načeloma in uradno zavzemata za zaščito slovenskih vodnih virov, a ideje o tem, kako to doseči, so očitno čisto različne.
Vir slike: Finestayslovenia.com

Gradnja javnih objektov?

Andrej Vizjak torej zastopa stališče,da gre le za gradnjo javnih objektov, s tem pa zakon omejuje možnosti za gradnjo na obalnih področjih. Nasprotniki zakona ob tem dodajajo, da javni objekti, ki jih dovoljuje zakon, niso le igrišča, rekreativne površine in čolnarne, o katerih najpogosteje govori minister, temveč tudi večji in okolju nenaklonjeni, sicer pa dobičkonosni objekti, kot so hoteli, restavracije, nakupovalna središča, bencinski servisi, javne ceste itd.

Objekt v javni rabi je po zakonu objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.

Nestanovanjske stavbe pa so tiste, ki so nasprotnike zakona zmotile in pojasnjujejo, da so nestanovanjske stavbe tudigostinske, poslovne, upravne in trgovske stavbe, bencinski servisi, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, javna igrišča, javne ceste, tržnice, pokopališča, rekreacijske površine itd.

Javni objekti pa nujno ne pomenijo tudi, da so ti objekti javna last. Zato nasprotniki menijo, da bodo zasebniki s pomočjo tega zakona lahko gradili objekte na obvodnih površinah v naravi, dokler bodo ti objekti spadali v zelo široko kategorijo javnih objektov.

V nadaljevanju še pojasnjujejo, da ti enostavni objekti, ki jih zakon dovoljuje graditi, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, lahko po veljavnih predpisih zavzemajo površino do desetih kvadratnih metrov (v tej kategoriji so: stavbe za namestitev, gostilne, bari, postajna poslopja, terminali, grajeni prostori na vodi), do 20 kvadratnih metrov (sem spadajo: garažne, skladiščne stavbe, rezervoarji za nafto in plin), do 40 kvadratnih metrov (in sicer: veliki reklamni panoji) ter do 100 kvadratnih metrov (sem spadajo: športna igrišča, marine).

Minister na to odgovarja, da so varovala za to v drugih zakonih in predpisih in da o tem, kdaj je objekt enostavni ali v javni rabi, odločajo strokovne komisije, ki so sestavljene iz neodvisnih strokovnjakov.

»Relativno restriktivni pogoji«

Nasprotniki zakona ministru očitajo, da »relativno restriktivni pogoji«, ki jih poudarja in h katerim prišteva tudi nujno odobravanje občine ali države določene gradnje ter upoštevanje prepovedi ogrožanja erozijske in poplavne varnosti ter poslabševanja stanja voda, so bili po njihovem mnenju doslej strožji oziroma jih sploh ni bilo, saj je bila gradnja vseh spornih objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih preprosto prepovedana.

Minister sicer na to odgovarja, da so bili milejši, ter so se zaradi tega gradile tovarne ob vodah, ter vile.

Nasprotniki zakona še nadaljujejo, da bi »relativno restriktivni pogoji« take objekte pričeli pravno omogočati, obenem pa ti pogoji, na novo določeni v predlogu 37. člena, ne ustrezajo obveznostim, ki jih mora država članica EU izpolnjevati na podlagi 4. člena Okvirne vodne direktive, in ignorirajo pogoje, ki jih mora država članica izpolnjevati pri dovoljevanju novih posegov, ki imajo vpliv na površinske in podzemne vode.

Ministrstvo v pa pravi, da se finančna Sredstva za urejanje vodotokov in s tem večanjem poplavne varnosti ne bodo mogla koristiti, v kolikor bo celoten zakon na referendumu zavrnjen. Toda tisti, ki se ne strinjajo s 37. členom Zakona o vodah, nimajo druge pravne možnosti za izraz svojega glasu, kot z zavrnitvijo celotnega zakona na referendumu.

Poplavna varnost, o kateri je toliko govora, pa ni odvisna le od vzdrževanja vodotokov, temveč tudi od splošnega poseganja v vodna in priobalna področja. Gradnja objektov na priobalnih zemljiščih je in bo dodatno ogroziliapoplavno in erozijsko varnost ter povečala stroške protipoplavne zaščite. Prav tako bi nove gradnje oteževale vzdrževanje vodotokov.

Mnenje strokovnjakov je deljeno

Obe strani – minister z vlado ter parlamentom in protestniki – se torej načeloma in uradno zavzemata za zaščito slovenskih vodnih virov, a ideje o tem, kako to doseči, so očitno čisto različne.

Direkcija RS, Agencija RS za okolje in Ministrstvo za okolje, ki nedvomno so stroka, so sodelovale pri oblikovanju predlaganega zakona. Ob tem pa nasprotnike zakona moti to, da so omenjene stroke v službi politike in da po njihovem mnenju nimajo zadnje besede pri končnih odločitvah politike.

Ministru še nasprotniki zakona očitajo, da neodvisne stroke (torej strokovnjakov z inštitutov, univerzah, v akademski sferi) ni povabil k sooblikovanju nastalega Zakona o vodah, čeprav je upoštevanje neodvisne stroke pri oblikovanju novih zakonov redna praksa v vseh razvitih državah Evrope.

Dodajajo, da neodvisni strokovnjaki, kot na primer prof. dr. Mihael J. Toman, izpostavljajo grožnjo, ki jo gradnje predstavljajo tako površinskim kot tudi z njimi neposredno povezanim podtalnim vodam, ki pa predstavljajo glavni vir pitne vode v Sloveniji.

Ali bo gradnja na obvodnih področjih res vplivala tudi na onesnaženje pitne vode?
Ali bo gradnja na obvodnih področjih res vplivala tudi na onesnaženje pitne vode?
Vir slike: Chwater.com

Ne gre le za vprašanje zakona, temveč našega odnosa do vode.

Mnogi menijo, da je bil odziv pobudnikov za referendum oz. spodbudnikom nasprotovanja Zakonu o vodah, pretiran, sploh, ker je sporen predvsem en člen novega zakona (kljub temu, da so lahko  posledice enega člena zelo velike). Žal je boj za takšen ali drugačen način ravnanja z najpomembnejšim virom življenja ravno toliko (ali celo še bolj) političen kolikor je ekološki. Ali bomo državljani pri svoji odločitvi na referendumu izhajali iz svojih političnih prepričanj, pravnega znanja ali osebnih vrednot, je stvar posameznika. Vsekakor je pretresljivo, da se politične moči leve in desne strani merijo v igri s tako esencialno dobrino, kot je voda.

Čeprav je v ozadju spora politika, državljani lahko skušamo svojo odločitev izpeljati iz svojega odnosa do vode ter lastnega znanja o tem, kaj je za vodne vire škodljivo in kaj ne. Najsi na referendumu odgovorimo tako ali drugače, nam je lahko politični ali nepolitični boj za vodo v opomin, da je voda nepogrešljiva vrednota, in da se naš odnos do vode izraža tudi v vsakdanjem življenju, ne le na listu papirja, ki ga izpolnimo enkrat v življenju.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice