Pred 100 leti v Slovencu
Danes si lahko v prispevku o dogajanju pred 100 leti preberete o »zvestih« carinskih uradnikih, o sejmu v Ljubljani ter tudi nekaj o tem, kaj se je takrat dogajalo »čez lužo«, v Ameriki.
Preberite tudi:
Pogrešan denar
Časopis Slovenec je deželno vlado Slovenije povprašal za pojasnilo. »Slovensko republikansko združenje« v Ameriki je takrat poslalo v Slovenijo 6000 dolarjev, kar je bilo v domači valuti približno en milijon kron. Namen tega denarja, nabranega pri revnih slovenskih delavcih v Ameriki, je bil namenjen slovenskim sirotam. Deželna vlada pa do tistega trenutka ni razjasnila komu je denar razdelila oziroma če ga je sploh prejela.
Demonstracije v podporo alkoholu
V tistem času so se predvsem v ameriškem mestu New York »vršile« velike demonstracije proti takrat novemu zakonu o prepovedi alkohola. Na tisoče demonstrantov je vztrajalo pred mestno hišo.
Kot vemo danes je zakon, ki je prepovedoval vsakršno produkcijo, prodajo, uvoz ali transport alkoholnih pijač, trajal od leta 1920 do 1933.
Češka pravoslavna cerkev
V tistih dneh je h katoliškem župniku pristopil mož in izjavil, da bo vstopil nazaj v katoliško cerkev v kolikor se mu izplača vsota 300 kron. Povedal je še, da mu je bil isti znesek ponujen za vstop v češko narodno oziroma pravoslavno cerkev. Moža so podučili, da katoliška cerkev ne »kupuje duš« in kdor hoče vstopiti v katoliško cerkev, mora to storiti po svojem lastnem notranjem prepričanju in ne zaradi denarja.
V članku Slovenca so pripomnili še, da to ni bil osamljen primer.
Sejem v Ljubljani
Za avgust leta 1921 se je načrtovalo velik dogodek in sicer sejem v Ljubljani, ki bi bil izrednega pomena za razvoj celotne slovenske trgovine. V ta namen so zazidali sejmišče, na njem pa postavili pošto in brzojavno postajo. Združenje trgovcev v Ljubljani je pozvalo vse trgovce in trgovke z zanimivimi in iskanimi izdelki, da se sejma udeležijo v čim večjem številu.
Vzorni carinski uradniki
Gospod Ljubomir Gjorgjevič, ki je bil po poklicu trgovec, je prejel iz Dunaja okrog 60 kilogramov svile, za katero bi moral plačati carino. Šel je k carinskemu uradniku, ki mu je rekel, da je postopek kar zapleten in bo najhitreje, če kar njemu izroči 1000 dinarjev.
Trgovec je odšel in prijavil zadevo policiji, ki mu je svetovala, da naj izroči uradniku denar, ampak naj bankovce pred tem označi. Trgovec je to storil in svoje blago dobil takoj »ocarinjeno«, policija pa je aretirala uradnika, ki je vse priznal.
V carinskem skladišču ni bilo nikogar, zato ga je policija tam zaklenila, ključe pa poslala upravitelju skladišča. Upravitelj pa je policista nagnal z revolverjem in ga obtožil, da je ključe policist vzel zato, da lahko krade. Na koncu je posredovalo sodišče in upravnik je ključe le prevzel.