Resnica o ekološki hrani 3.0
Najprej se bom pozabaval z nekaterimi izrazi, ki jih ljudje povezujejo, ali pa so res povezani z ekološko hrano. Ne bom nizali pravnih ali znanstvenih določitev pojmov vzajemnih z ekološko hrano, ampak bom poizkusili besede, ki krožijo za eko hrano, opisati na poljuden način.
Preberite tudi:
Načini kmetovanja
Osredotočil se bom na izraze, ki opredeljujejo načine kmetovanja, kateri pripeljejo do eko hrane. Kot sem že zapisali je za različne označbe eko hrane potrebno izpolniti pogoje tako pri pridelavi kot v predelavi. Gre za obširno področje pojmov, ki zaenkrat ni zelo natančno opredeljeno. Še slovensko lektorsko društvo ima probleme s opredelitvijo teh pojmov.
Eko kmetijstvo je pojem, ki je najbolj razširjen med nami. Gre za koren besede ekologija, vede, ki opredeljuje odnose med živimi bitji, vpliv le teh na okolico in vpliv okolice na ta živa bitja. Torej za kmetovanje, ki spoštuje odnose v naravi, ki upošteva osnovne značilnosti prehranskih verig, kroženje snovi, je skrajno previdno pri uporabi pesticidov, mineralnih gnojil in spoštuje dobrobit živali (ali lahko govorimo tudi o dobrobiti rastlin?).
Beseda bio kmetijstvo izhaja iz besede biologija, znanstvene vede, ki proučuje življenje. Po tej razlagi gre torej za kmetovanje, ki spoštuje zakone narave v najširšem smislu. Gre za pojem, ki je po številu zadetkov v korpusu Gigafida 2.0 na drugem mestu.
Organsko kmetijstvo je na tretjem mestu opredelitev povezanih z eko hrano. Pojem je zavajajoč saj neorganskega kmetijstva ne poznamo. Še »umetna hrana« nastaja iz mikroorganizmov, ki so, seveda, nesporno organskega izvora. Anorganske hrane ne poznamo, razen mogoče mineralov, kateri so največkrat del organske hrane, razen v posebnih primerih kot so zdravila ali prehranski dodatki.
Integrirana pridelava hrane je poenostavljeno povedano nekje med konvencionalnem (včasih, kot smo že napisali, intenzivnim) kmetijstvom in med ekološkim kmetijstvom. Gre za kulture v sadjarstvu, zelenjadarstvu, poljedelstvu in vinogradništvu. Tako je prepovedana uporaba genetsko spremenjenih organizmov, regulatorjev rasti, kemično narejenih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil. Ta vrsta pridelave spada v skupino shem kakovosti hrane, ki je del projekta Naša super hrana pri Ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo.
Demeter, poznan tudi kot Bio dinamična metoda kmetovanja, ima v Sloveniji svojo organizacijo Združenje Demeter Slovenija. Upravljajo z odličnim spletnim portalom. Kot sem že napisal v Slovencu, je ta način kmetovanja, ki ga je ustanovil Rudolf Steiner, najbolj strog in tako najbolj podoben kmetovanju naših babic in dedkov. Ima zelo poudarjeno duhovno silnico hrane (in njene pridelave), na organizme in na kmetovanje gleda kot na celoto (vidi gozd in posamezno drevo), dovoljuje pridelavo hrane za živali zgolj na lastni kmetiji, največkrat pa reče ne: ne homogeniziranju mleka, ne nitritom v mesnih izdelkih, ne hormonom, ne regulatorjem rasti, ne CMS hibridom, ne sintetičnim aromam, ne aditivom, ne konzervansom, ne monokulturam, ne genetsko spremenjenim organizmom (GSO), ne mineralnim gnojilom, ne količini hrane.
In še nekaj da-jev: da kompostu, da kravjim rogovom, da biodinamičnim pripravkom, da poštenosti v prehranjevalni verigi, da kakovosti hrane, da rodovitnosti tal, da odpornosti rastlin, da kozmičnim krogom, da setvenemu koledarju …
Besedo Permakultura sta sestavila Avstralca Bill Mollison in David Holmgreen sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot večkrat poudarjamo gre za kulturo pridelave hrane, ne zgolj za čudaške in osovražene kmete. Gre za etično sprejemljiv način kmetovanja, ki posnema vzorce dogajanja iz narave. V Sloveniji se kmetje, ki jim je permakultura blizu, povezujejo v Društvo za permakulturo Slovenije, ki je nastalo kmalu po osamosvojitvi Slovenije, torej je mlado, a zelo delavno. Več na o njihovih dejavnosti na njihovem spletnem portalu.
Nekateri kmetje in kmetijski strokovnjaki se zavzemamo za prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO). Gre za prepričanje, da ni varno posegati v milijarde let star zapis, ki se prenaša iz roda v rod. Priznajmo si, da v celoti tega zapisa še ne razumemo.
Nekateri strokovnjaki in znanstveniki gredo dlje in vidijo v univerzalnem kodu genetskega zapisa (velja za vsa živa bitja na planetu zemlja) božje delo. Zares ni nobene znanstvene razlage, nobene evolucijske teorije, ki bi znala pojasniti dejstvo. To dejstvo, da eno aminokislino določa nabor (s ponavljanjem) treh nukleotidov od štirih, bi lahko bil popolnoma drugačen. Nabor namreč. Pa ni!
Izbrana kakovost pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdelalo Izbrano kakovost kot poizkus narediti nacionalno shemo kakovosti hrane. Označujejo hrano v smislu geografske zaščite, višje kakovosti, ekološke in integrirane pridelave in zajamčene tradicionalne posebnosti.
Nadzor nad predelavo eko hrane
Nadzor nad ekološko hrano in drugimi označbami kmetovanja v Sloveniji opravljajo tri organizacije:
- IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo,
- KON-CERT Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (I-koncert) in
- TÜD SÜD Sava (včasih Beureau Veritas).
Preusmeritev iz konvencionalnega na ekološko kmetovanje trajaj tri leta. Ta preusmeritev in kasneje zadržanje certifikata o ekološki hrani zahteva od kmetov ogromno dejavnosti, prepovedi in papirologije, ki so enkrat ali večkrat letno skrbno nadzirani.
Zvrsti pridelave hrane so največkrat vezane na subvencije. O temu je veliko govora med ljudmi, veliko manj pa se govori o vračanju subvencij in o ceni ekološke hrane.
Nad temi organizacijami bedi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR). Tu se ne bom spraševal kdo bedi nad upravo, čeprav bi lahko imenovali Vlado RS, DZ Republike Slovenije in končno vse volilne upravičence – a kdo na to pomisli, ko gremo ali ne gremo na volitve.
Del nadzora nad imenovanimi organizacijami ima tudi Slovenska akreditacija (SA), ki njihovo poslovanje nadzira po standardu SIST EN ISO/IEC 17065. Zagotavljam vam, da so vsi ti nazori nad kmeti in nad organizacijami, ki jih nadzirajo, zelo neizprosni in zelo dragi.
Pri nadzoru ekološkega kmetijstva je še kaj odprtega. Ena takih stvari je celoletna paša – prežvekovalcev, a tudi monogastričnih živali, kot so prašiči in perutnina. To je domačim živalim in njihovi dobrobiti zelo prijazna reja, ki močno povečuje rodnost zemlje in je primerljiva s naravnimi ekološkimi nišami. Trave in žita so ista botanična skupina.
Odvisnost človeka od trave je zato veliko bolj usodna kot se sami zavedamo. To tezo je v po apokaliptičnem romanu Smrt trave, izdanem davnega leta 1956 v Veliki Britaniji pri založniku Micheal Joseph, zagovarjal avtor romana Sam Youd pod psevdonimom John Christopher.
Nekatere določbe o ekološkem kmetovanju so neusklajene med sabo – notranja integriteta zakonodaje je težavna stvar, posebej če si država, ki ima največ zakonov in podzakonskih aktov. Pokončno moralno držo državljanov ne more popravit nobena, še tako dobra zakonodaja.
RTV Slovenija in njene zmote
Če pri tem še nacionalna RTV prikazuje porabo mesa kot nekaj zelo slabega in v podkrepitev tej trditvi pokaže prehranske navade državljanov Teksasa (država, ki ima daleč največjo porabo mesa po prebivalcu na svetu), potem je slika popolna in gledalci, Slovenci, zbegani do amena.
V isti oddaji prikaz feedlot-ov (ogromne, zagrajene površine za zrejo govejih pitancev na osnovi žita – trave!), ki jih Evropa pravzaprav ne pozna, še dodatno zamegli sliko koristi živinoreje. Tokrat bom izpuste metana izpustil. Enako bom storil s prikazom prehranskih verig – v naravi in vključujoč človeka.
V zvezi z ekološko hrano se pojavljaj še več pojmov: seneno meso, seneno mleko, trajnostno kmetovanje, od vil do vilic, hrana z nič kilometri, kratke verige, ohranitveno kmetijstvo, lokalna hrana, naša super hrana…
Precejšnja pojmovna zmeda in megljenje zelo enostavnih dejstev. Pojdite k bližnjemu kmetu, z njim se pogovorite o njegovem kmetovanju, o pridelavi njegovih kultur, povejte svoje pomisleke in jih skupaj pretresite ter od njega kupujte njegove pridelke – njegove kulture – njegovo kulturo.
Vir slike: Pixabay
Oglaševanje in zavajanje eko hrane
Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj je prejšnji mesec, 17. junija 2021, pripravil odlično okroglo mizo na temo možnosti razvoja ekološkega kmetovanja v Sloveniji. Kdor bi rad poglobil znanje in razumevanje te problematike, naj si ogleda posnetek na spletni strani
Torej, ne nasedajmo spretnemu oglaševanju supermarketov in prodanih medijev. Kako že pravi slovenski pregovor: »Lastna hvala, cena mala.« Zbližajmo se s svojim sosedom ter izmenjajmo dobrine in izkušnje med sabo.
