Naprej na vsebino

Dvojna merila EU pri soočanju z migrantsko krizo

Migrantov, ilegalnih pribežnikov ni več? No, vsaj osrednji slovenski mediji nimajo časa zanje, ker svoj čas in energijo usmerjajo v rušenje vlade. Še dobro, da je prišel čas t. i. kislih kumar in so na vrsti lahkotne teme.

Zadnje leto sta bila v Sloveniji v ospredju covid-19 in različice rušenja vlade. Na drugi strani pa se je zdelo, da ilegalni pribežniki niso več problem Evropske unije. Žal pa je resnica drugačna. Resnica je, da je epidemija težavo ilegalnih pribežnikov še potencirala. Sprejetje novih ukrepov, sporazumov in smernic je že lani bila nuja, letos pa nam »že gori pod nogami«.

Žal pa so vsi dosedanji predlogi bolj kot ne populistični in škodljivi za državljane članic EU.

Mogoče se nam v Sloveniji zdi, da nekaj tisoč migrantov letno, ki prečkajo našo državi in redki ostanejo, le zanemarljivo. S tem se nikakor ne bi strinjali tisti, ki so jim ti »prehodni« ilegalni pribežniki uničili vikende, jim vlomili v hiše, ali jim celo odtujili kaj.
Mogoče se nam v Sloveniji zdi, da nekaj tisoč migrantov letno, ki prečkajo našo državi in redki ostanejo, le zanemarljivo. S tem se nikakor ne bi strinjali tisti, ki so jim ti »prehodni« ilegalni pribežniki uničili vikende, jim vlomili v hiše, ali jim celo odtujili kaj.
Vir slike: PTI

Aleš Hojs podprli pristop slovenskega predsedstva glede napredka pri pogajanjih o migrantskem paktu

Mogoče se nam v Sloveniji zdi, da nekaj tisoč migrantov letno, ki prečkajo našo državi in redki ostanejo, le zanemarljivo. S tem se nikakor ne bi strinjali tisti, ki so jim ti »prehodni« ilegalni pribežniki uničili vikende, jim vlomili v hiše, ali jim celo odtujili kaj.

Lahko si sicer zatiskamo oči in verjamemo, da nimamo težav in da so na udaru le Grčija, Turčija, Italija in Španija. A vprašanje je kako dolgo? Bomo podobno brezbrižni kot smo bili pri volkovih in medvedih? Le kmetje in podeželani vedo koliko škode imajo.

Evropska komisija je lani predlagala nov migracijski in azilni pakt, ki naj bi odpravil zastoj pri nujni reformi sistema. Pakt, ki naj bi uvedel obvezno solidarnostno kvoto za premeščanje in sponzorstvo vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju, kar bi bilo le povod za spore med sosednjimi državami, ter finančne spodbude za premeščanje …

Predlog je naletel le na nestrinjanje večino držav članic EU in kot pričakovano so bili naši evropski poslanci razdeljeni. Da je Tanja Fajon podpirala pakt ni treba posebej pisati, a do danes še niti enemu ilegalnem pribežniku, niti otroku ni odprla svoja vrata doma.

Migrantska situacija je bila v Slovenski politiki dokaj jasno začrtana, zato je marsikoga presenetila novica, da je minister za notranje zadeve Aleš Hojs podprli pristop slovenskega predsedstva glede napredka pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.

Na novinarski konferenci je sicer izpostavil, da je bilo kar nekaj nestrinjanj, ter da so se uskladili le pri digitalizaciji, kaj točno to pomeni, pa se ne ve. Vemo le, da se je podprl pristop.

Litva postavlja žičnato ograjo

Ministri EU so na zasedanju na Brdu spregovorili tudi o ukrepih v Litvi. Izrazili so zaskrbljenost to pa je bilo in je tudi vse. Ko je Madžarska naredila podobno je bila celotna Evropa na nogah. Obsojanja, pozivi naj se ograja podre so se samo vrstili, ker naj bi bila ograja na meji grob poseg v neštete pravice.

Sedaj pa, ko je Litva začela postavljati bodeče ovire, ograje z rezilnimi ovirami z Belorusijo, pa so v EU le zaskrbljeni, nihče jih ni obtoževal nemoralnega rasizma. Litva se je za to potezo odločila, ker je imela vse večje težave z ilegalnimi pribežniki iz Iraka, Irana, Afganistana in Sirije. Kar dodatno nakazuje na to, da je migrantska problematika še kako živa.

Tudi Grčije ni nihče obtožil nemoralnega rasizma, ko so postavili zvočne in digitalne ovire na grško – turški meji. Kot kaže EU ustreza, da v Grčiji vsem ilegalnim pribežnikom odobrijo azil, ter jim dovolijo potovanje po Evropi. Zaradi tega je potem zabeleženih ilegalnih prehodov manj.

Na zasedanju na Brdu nihče ni obtožil odločitev litovskega parlamenta, ko so soglasno sprejeli zakon o izgonu iskalcev azila in odpravo njihovih pravic po pritožbi. Sicer je lani Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da ilegalnemu pribežniku, ki nezakonito prečka mejo niso kršene človekove pravice, če se jih samo vrne čez mejo. Sodišče je namreč zasedlo stališče, da se ilegalni pribežnik v tem primeru sam postavi v nezakonit položaj. Menili so, da ima na voljo ustrezne zakonite postopke, ki bi jih lahko uporabi za zakonit vstop v državo.

Če bi Madžari kaj takšnega storili bi vsi levi mediji v Evropi pisali o Orbanovi diktaturi.

Sedaj pa, ko je Litva začela postavljati bodeče ovire, ograje z rezilnimi ovirami z Belorusijo, pa so v EU le zaskrbljeni, nihče jih ni obtoževal nemoralnega rasizma.
Sedaj pa, ko je Litva začela postavljati bodeče ovire, ograje z rezilnimi ovirami z Belorusijo, pa so v EU le zaskrbljeni, nihče jih ni obtoževal nemoralnega rasizma.
Vir slike: Dnevnik

Evropsko sodišče dalo zeleno luč prepovedi hidžaba

Migranti že desetletja »naseljujejo« Evropo, a dokler se asimilirajo ni načeloma težav. Zadnja leta, predvsem zaradi ilegalnih prehodov, pa je ta asimilacija drugotnega pomena. Tuja kultura, način oblačenja, veroizpoved in še kaj so postali elementi za vsiljevanje tujega v evropsko kulturo, seveda pod pretvezo človekovih pravic.

Zato je odločitev Evropskega sodišča, da dovolijo podjetjem v članicah EU, da prepovedo nošenje hidžaba na delovnem mestu, pohvale vredno. Hkrati pa se ponovno poraja vprašanje, kako to, da ministri EU niso obravnavali tudi tega.

Je razlog v tem, da ima EU dvojna merila, ali v tem, da ministri EU ne spremljajo dela drugih institucij znotraj EU.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice