Naprej na vsebino

Sem res jaz kriva za ulično nadlegovanje?

Ulično nadlegovanje ni omejeno na starost, letni čas, lokacijo ali tip žrtvinih oblačil. A ženske še dalje slišimo, da je krivda za žvižganje moških naša, ker smo si oblekle, denimo, krilo.

Preberite tudi:

Rešitev spolnih zlorab ni v spremembi zakonodaje

Mednarodni signal za nasilje v družini

Koliko dejansko vemo o spolnih zlorabah otrok na spletu?

Žvižganje ni kompliment, temveč nasilje.
Žvižganje ni kompliment, temveč nasilje.
Vir slike: Mic.com

Ulično nadlegovanje na vsakem koraku

Ulično nadlegovanje je nezaželen družbeni pojav, s katerim se ženske in deklice vsakodnevno soočamo, čim stopimo iz hiše. Nadlegovanje nikakor ni geografsko zamejeno, kot to marsikdo misli, in se ne dogaja le na območjih, ki splošno veljajo za »nevarna«, zaradi česar se mu ženske nikakor ne moremo popolnoma izogniti.

Moški nadlegujejo ženske tako na vaseh kot v najbolj urejenih središčih velikih mest, na javnih prevozih, v trgovinah, lokalih, na delovnih mestih, pri rekreaciji, na poti v šolo, iz avtomobila ter pri vseh drugih vsakodnevnih opravkih.

»Žvižganje« nikakor ni samo žvižganje

Skoraj vsaka deklica že pred vstopom v srednjo šolo doživi ulično nadlegovanje, ki je običajno v obliki zelo neposrednih izjav moškega o spolnih dejanjih, ki bi jih ji rad storil, ponižujočih komentarjev o njenem telesu, psovk, neprijetnega strmenja, kazanja moških genitalij in njihove mastrubacije v smeri mimoidočega dekleta.

Oznake, kot so »žvižganje«, olepšujejo opisano necivilizirano in potencialno travmatično vedenje in niti približno ne izražajo, kako nizkotna in pretresljiva so početja uličnih nadlegovalcev, slednjim pa dajejo plast zaščite, ko zakrivajo resnost in škodljivost velikega problema.

Oblačila niso problem, problem je nadlegovanje.
Oblačila niso problem, problem je nadlegovanje.
Vir slike: Redandblack.com

Meja med nadlegovanjem in spolnim nasiljem je hitro prekoračena

Nadlegovalec se žrtve velikokrat skuša dotakniti, torej, jo otipavati brez njenega dovoljenja, celo po jasni zavrnitvi. Ker nadlegovanje velikokrat preraste v spolno nasilje, in ker se marsikateri primer spolnega nasilja začne z nadlegovanjem, na nadlegovanje ne smemo gledati, kot na nekaj nedolžnega oz. neškodljivega.

Neudobje, strah, travme

Ulično spolno nadlegovanje ženski skoraj zmeraj pusti kratkotrajne, v mnogih primerih pa tudi dolgotrajne posledice. V trenutku spolnega nadlegovanja ženska ali deklica doživi veliko notranjo stisko, ki vpliva na njeno dojemanje lastnega telesa in spolnosti.

Ženska običajno takoj ne pozabi besed, glasu, obraza ali drugih delov telesa moškega, ki jo je nadlegoval, in spomin na izjemno neprijetno izkušnjo jo lahko spremlja še dolgo časa ter se, če se izkušnja ponavlja ali če se strah poglobi, prelevi tudi v travmo.

»Sama si si kriva, ker si se oblekla izzivalno.«

Zanimivo je, da žensk običajno nihče ne pouči o tem, kako se braniti pred nasilnežem, temveč se nas nenehno opozarja, da smo problem me, s predlogi, kot so na primer: »pa se ne oblači izzivalno,« kar bi pogosto lahko pomenilo tudi: »pa pri tridesetih stopinjah nosi puli, dolge hlače in škornje za sneg.«

Prav tako je zanimivo, da je pri soočanju s problemom fokus ves čas na ženski (žrtvi) in ne na moških, ki v veliki večini primerov izvajajo ulično nadlegovanje.

S pojmi kot so »izzivalno oblačenje« ustvarjamo videz, da ves problem ne tiči v več kot neprimernem vedenju nadlegovalcev, temveč v oblačilih, ali kakor mnogi radi rečejo, »da problem obstaja na obeh straneh« in s tem enačijo »spornost« tega, da ima punca oblečeno kratko majico, s spornostjo tega, da nek moški mladoletnici, ki gre v šolo, namenja opolzke in strašne komentarje.

Oblačila niso pomemben dejavnik pri problemu uličnega spolnega nadlegovanja. Glavni in edini problem, ki bi se ga bilo treba lotiti, je nadlegovanje samo. Četudi bi dekleta oz. ženske poznale vse »nevarne« ulice in se oblekle v še tako debela oblačila ter nikoli niti pogledale ne v smeri neznancev, bi nadlegovanje ostalo tako v svojem obsegu kot oblikah nespremenljivo.

Problema uličnega nadlegovanja ni mogoče rešiti, če potencialnih nadlegovalcev ne pričnemo učiti o spornosti in resnosti takega početja.

Vam je neprijetno ob misli, da bi si vašo mamo, hčerko ali sestro na ulici, ogledovali neznanci in ji namenjali opolzke komentarje.
Vam je neprijetno ob misli, da bi si vašo mamo, hčerko ali sestro na ulici, ogledovali neznanci in ji namenjali opolzke komentarje.
Vir slike: Salvisjuribus.it

Kaj lahko ženska stori v primeru uličnega nadlegovanja?

Večina žensk in deklet skuša uličnega nadlegovalca ignorirati, mnoge jasno izrazijo svoj gnus, tretje ga opozorijo na neprimernost njegovega vedenja. Ker so situacije uličnega nadlegovanja specifične, ni enotnega načina odziva, ki bi ustrezal vsem posameznim primerom žvižganja.

Najprej je seveda treba poskrbeti za svojo varnost. Če se ženska počuti ogrožena, je najbolje, da se čim prej umakne iz nevarnosti. Zavedati se mora, da vzgoja nadlegovalca ni njena naloga. Če se počuti povsem varna, seveda lahko izreče kakšno opozorilo, če to želi.

Če žrtev pri sebi opazi kakršnekoli psihične posledice, je pomembno, da se o dogodku pogovori, ali po potrebi poišče strokovno pomoč. Posebej pozorne morajo biti tudi mlajše žrtve uličnega nadlegovanja. Če je bila izkušnja zelo neprijetna, je dobro, da se je ne potlači.

Po uličnem nadlegovanju je treba premisliti tudi o dejstvih, kot so, ali nas je ista oseba nadlegovala že večkrat, ali obstajajo možnosti ponovitve te situacije z isto osebo, ali obstaja možnost hujšega oblike nadlegovanje pri isti osebi, ter v skladu z odgovori na ta vprašanja tudi ukrepati.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice