Koliko je dejansko treba, da se ustvari lažna novica?

Le klik je potreben do vseh mogočih novic, odgovorov in vseh mogočih informacij. Nekako bi človek pričakoval, da bo na ta način več ljudi ustrezno informiranih, ter se v 21. stoletju ne bomo ukvarjali z vprašanji, ki sodijo v kontekst splošne izobrazbe. A z možnostjo dosega informacij v nekaj sekundah, se je splošna populacija polenila in poneumila. To, pa so izkoristili tisti, ki so videli dobiček v klikih in moči ustvarjanja javnega mnenja.

V Sloveniji je večino medijev v lasti enega človeka, koga – poiščite na spletu. Ravno ti mediji pa plasirajo največ zavajajočih, domala lažnih novic, katerih namen so kliki in ogledi. Zaradi tega je skrajno iluzorno pričakovati, da bodo ljudje prejeli prave informacije. Hkrati pa tudi, da je mogoče koga, ki je njemu v treh različnih medijih prebral enako, prepričati, da je resnica bistveno drugačna. Edina moč je v znanju, a kaj ko tega primanjkuje.

Preberite tudi:

Lažne novice – kako daleč lahko gre človeška hudobija?

Lažne informacije lahko odločajo tudi o življenju in smrti starostnikov

Dejstvo je, da je nivo novinarstva v zadnjih letih močno padlo. Iskanje krivca za to, ne bo spremenilo tega. Zdi pa se, da za to, da si lahko novinar pri določenih medijih ni treba znanja, ni treba ustrezne izobrazbe, le dovolj naiven moreš biti in vodljiv, da pišeš tisto kar je naročeno, pa če tudi gre za laž. Plačilo za tovrstno delo pa je dostikrat višje od plačila novinarju, ki je še leta nazaj pisal odlične, objektivne, strokovne članke, s katerimi je razkrival nepravilnosti. To pa je načeloma tudi delo novinarjev.

Razumljivo je, da novinar, ki za svoj prispevek porabi dan, dva, da vse preveri, da le ne bi podal napačne informacije, je plačan manj, kot nekdo, ki samo spiše po nareku udarno novico, polno laži in zavajajočih informacij. Res so slednje bolj brane in gledane, a kaj ko je verodostojnost pod vprašanjem.

Vsi delamo za denar, zato je razumljivo, da marsikateri novinar, da preživi, potem spiše tudi nekaj, kar škodi bralcem, resnica pa je bistveno drugačna. Žal pa, kot že omenjeno, bralci, če že, potrditev poiščejo v drugih medijih, ki so v bistvu »isti« kot ta, v katerem so dobili prvotno informacijo. Torej ne pride do resnice, ampak le do potrditve laži.

Star pregovor pravi, da če laž dovolj dolgo ponavljaš, postane resnica. To pa se zdi, da je cilj teh, ki so spoznali moč v ustvarjanju javnega mnenja. Torej, koliko je dejansko treba, da laž postane sveta resnica?

Ivek se obrača v grobu

Dobro leto nazaj je bil v Slovencu objavljen prispevek o Ivanu Krambergerju – Ivekove prerokbe in smrt janšizmu, kjer je bilo med drugim tudi zapisano:

»Komunisti me ne bodo volili, ker se me bojijo. Slovencem namreč želim boljše življenje in boljše plače.« In dalje: »Kučan ni slab človek, ampak on je komunist. Če boste volili njega, bodo zopet vladali komunisti.« In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.

Močne besede, a le to kar je zapisano ležeče so Krambergerjeve besede. Besede »takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst«, pa je avtorica dodala in to tudi jasno zapisala.

Ni minil mesec, ko so drugi mediji začeli te iste besede kar pripisovati Krambergerju. Kljub opozorilo, pripetem originalnem prispevku, niti en medij ni popravil napisano, ali celo podal pojasnilo. Tako so besede novinarke Slovenca postale besede Ivana Krambergerja in besede, ki jih boste čez nekaj mesecev v predvolilnih bitkah slišali in brali še lep čas.

Sedaj ni več pomembno, kdo je močne besede zapisal, pomembno je, da se dobro sliši, da jih je izrekla oseba, ki so ga likvidirali, ker je predstavljal grožnjo, ki je bil ljubljenec Slovencev in Slovenk, ter oseba v kateri so mnogi videli rešitelja.

A niso to edine besede, ki se jih je pripisalo komu. Konec koncev se še vedno v šoli učijo, da je Martin Luter na cerkvena vrata nabijal svoje teze, pa ni res. Prav tako se marsikje otroci učijo, da je za osamosvojitev Slovenije najbolj zaslužen Milan Kučan. Če pa ste dobili na dom vladno brošuro, pa ste izvedeli, da gredo zasluge Janezu Janši. Resnica pa, da je levji delež naredil Zagožen s svojo ekipo.

Ampak to ni pomembno, ker osrednji mediji o tem ne govorijo, pa tudi v učbenikih ne piše.

Koliko imamo slavnih oseb v Sloveniji?

Zdi se, da je edino merilo, da si v Sloveniji znana, slavna oseba, da mediji pišejo o tebi. Koliko resnice je v tem, ni važno. Odličen primer kako »lahko« je to, je definitivno Damjan Murko. Že leta se giblje po slovenski medijski sceni, pa razen treh »komadov« in koledarjev ni naredil nič drugega. Se iskreno opravičujem, če je zbirka večja. Vendar je zanimiv, ljudje se na eni strani delajo norca iz njega, na drugi pa se mu klanjajo.

Kdo je nor, tisti, ki ga najame in plača, pa če tudi se mu zdi »frajersko«, da Murku pred nosom vrata zapre, ali Murko, ki v nekaj minutah lepo zasluži, si pa odgovorite sami.

Nedolgo nazaj ste lahko spremljali Sanjskega moškega, koliko sanjski je, je stvar okusa. A mediji so enega fanta »pobrali na ulici«, mu nalepili oznako sanjski moški, ter javnost pripravljali na to, da bo zdaj prišel on, ki je sam bog Adonis. In ko je prišel, so vsi verjeli, da je res sanjski. Deklice, ženske, ki so se borile zanj, pa so posledično postale znane osebe in lepe. Resno?

Če karikiram, lahko vaškega Kvazimoda na ta način, s pomočjo medijev, spremenimo o sanjskega moškega in slovensko znano osebo. Smo res tako plehi?

Če pogledate okoli sebe, koliko je oseb, ki so lepi, božanski in niso znani Slovenci? Koliko je podjetnikov s srcem, pa ker niso v medijih, niso uspešni? Koliko je dobrih ljudi, ki dnevno pomagajo nemočnim v družbi, pa ker se ne kažejo pred kamero za njih ne ve nihče?

Ustvarjenje lažne novice je izredno lahko delo

V času, ko so v medijih še delali resni novinarji in še ni bilo interneta, je bilo širjenje lažnih novic izredno težko. Sedaj pa, je to delo z nekaj kliki. Izbereš novico, ki jo želiš plasirati ljudem. V tem trenutku je še vedno aktualen covid-19. Ker je ogromno teh, ki še vedno ne verjamejo, da covid obstaja in so prepričani, da je v cepivu čip, ki nas bo nadziral, ter bodo vsi cepljeni umrli v novembru, je prostor za manipulacijo in tudi za zaslužek velik.

Vsak, z malce znanja, lahko ustvari spletno stran in nekaj lažnih profilov. Torej na ustvarjeni spletni strani, kjer lahko tudi datume določi, objavi nekaj lažnih novic o covidu. Ameriški trg jih dnevno posreduje bistveno več, kot jih lahko odstranijo.

John Oliver, ameriški komik je nedavno preveril ravno to, kako hitro lahko ustvariš lažno novico in bodo ljudje verjeli. Če se sprašujete kdo to je, ni pomembno. Pomembno je le to, da je navadno odejo prodajal kot pokrivalo, ki vas zaščiti pred covidom in virus posrka iz telesa. Brez težav ga je predstavil na lokalnih medijih kot medicinski pripomoček.

Torej, je naloga ustvarjalca lažnih novic le ta, da iz objavljenega prispevka izreže le delčke, kjer je odeja predstavljena. Doda še nekaj izmišljenih certifikatov, ter zdravnikov. Spiše še nekaj anticovidnih prispevkov, ter pod te podpiše zdravnika, ki ga ustvarja in bo tudi na slovenskem trgu z lahkoto prodal izdelek.

V določenih slovenskih medijih lahko celo plača, da mu lažni prispevek o čudežni odeji objavijo. Glede na to, da je ogromno »slavnih Slovencev«, bo en, za dobrih 100 evrov tudi bil pripravljen stopiti pred kamero in reči, da se je s to odejo pozdravil, brez težav. Dobil jo je od sestre, od sošolca iz osnovne šole, ki jo je skupaj z znanim slovenskih zdravnikom, ki želi ostati anonimen, uvozila v Slovenijo.

Nekaj objav na Facebook, ki se jih plača, malce pogovarjanja na različnih forumih s samim sabo in kar hitro, bi pol Slovenije debatiralo o tej čudežni odeji. Seveda bi se ponovno razdelili, na vernike in tiste, ki bi mislili, da gre za prevaro. Poudarek je na mislili, ker gotovo ne bi vedeli.

Zaradi tako lahke manipulacije se še vedno prodajajo različni praški za hujšanje, razstrupljevanje in ne vem kaj še. Ne pomaga, da zdravniki, nutricisti in strokovnjaki opozarjajo, da so omenjeni izdelki celo škodljivi. Baje lažejo, ker hočejo služiti na svoj račun, ker so ljubosumni in sami debeli. Če bi obstajali čudežni praški, ne bi bilo ljudi s prekomerno težo, vsaj ne v svetu »znanih in slavnih«.

Najbolj žalostno pa je, da se ta model uporablja na vseh temah, ki preplavljajo naš prostor. Referendum o vodi je bil le dobra kampanja po zgoraj opisanem postopku. Referendum, ki je bil le dokaz, kako daleč se lahko gre in ki ni imel nič s pitno vodo.

Če začnem naštevati primere, lahko spišem romane, ob katerih bi bil Stephen King amater.

Moč je definitivno v znanju, ampak ne v znanju, ki ga dobite s kliki po internetu. Google, Yahoo, Bingo, Microsoft Edge vedo veliko, a pajki, ki jih upravljajo vedo v vas več kot vi sami. Ko boste iskali informacije vam bodo ponudili tiste, ki sovpadajo z vašimi preteklimi iskanji.

Pristali smo ponovno v srednjem veku, le da nam dostop do informacij ne omejuje cerkev, ampak internet in mi sami.