Naprej na vsebino

Rudarjenje bitcoina in drugih kriptovalut

Rudarjenja kriptovalut smo se že dotaknili v članku o nastanku bitcoina, danes pa se bomo v to dejavnost še bolj poglobili.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Začetki kriptovalute bitcoin

Najprej si poglejmo kako danes deluje tradicionalni bančni sistem in pretok valut. Ko nekje opravite transakcijo ali nekomu pošljete denar, mora ta pretok denarja odobriti in pregledati pristojna institucija – navadno je to banka. To pomeni, da ima banka nadzor in vpogled v vse premike denarja, ki se zgodijo na tak način. Prav tako so pri banki shranjeni seznami vseh transakcij. Seznami so torej shranjeni zgolj na enem mestu, kar lahko privede do napak s strani upravljalcev in tudi napadov na podatke.

Pri kriptovalutah pa tega ni, saj je sistem shranjevanja in procesiranja transakcij decentraliziran. Bloki transakcij se torej shranjujejo na vseh računalnikih, ki so priključeni v sistem. Preko teh računalnikov poteka tudi rudarjenje kriptovalut. Več udeležencev kot sodeluje v rudarjenju, bolj varen je sistem.

Začnimo spet na začetku: pogledali smo kako poteka pretok tradicionalnega denarja. Kako pa je torej pri kriptovalutah? Prijatelju ali prodajalcu želite poslati nekaj bitcoinov. Transakcijo opravite, sistem pa nato to transakcijo zveže v blok, ki ga nato posreduje rudarjem. Rudarji vse transakcije v bloku potrdijo, za nagrado pa prejmejo določeno število bitcoinov. Transakcije se shranijo na seznam, ki je istočasno zabeležen na računalnikih vseh udeležencev, vaš prijatelj ali prodajalec pa denar prejme na svoj račun.

Zakaj beseda »rudarjenje«?

Procesiranje kripto transakcij ima veliko vzporednic z dejanskim rudarjenjem zlata in drugih kovin. Pri obeh dejavnosti moramo v zameno za nagrado vložiti določeno količino dela in energije. Tako kot pri rudarjenju zlata ni zagotovila, da bomo rudnino izkopali v željenih količinah, tako tudi pri rudarjenju kriptovalut ni zagotovila, da bo naš trud primerno poplačan.

Procesiranje kripto transakcij ima veliko vzporednic z dejanskim rudarjenjem zlata in drugih kovin. Vir slike: Chainterra.com.
Procesiranje kripto transakcij ima veliko vzporednic z dejanskim rudarjenjem zlata in drugih kovin.
Vir slike: Chainterra.com.

Rudarji oziroma njihova strojna oprema mora za uspešno rudarjenje reševati zahtevne računske operacije, ki zahtevajo velike količine električne energije. Rudar mora preučiti, ali bo po plačanem računu za elektriko imel dobiček. Zgodi se lahko namreč, da je strošek elektrike tako visok, da bo nagrada za uspešno rešen blok transakcij prenizka. Poudariti moramo, da je nagrada seveda v obliki kriptovalute, ki jo rudarimo, in kriptovalute v vrednosti izredno močno nihajo.

Seveda pa se veliko rudarjev odloči, da bo še naprej rudarilo, saj upajo, da bo v prihodnosti cena kriptovalute zrastla in bodo zato ustvarili lep dobiček.

Bazeni rudarjev

Kot smo zapisali zgoraj, morajo rudarji uspešno rešiti blok transakcij. Že en sam blok transakcij pa zahteva tako visoko računsko moč, da je ne premore en sam rudar. Tako se rudarji povezujejo v »bazene« rudarjev (angl. Mining Pools) in nato skupaj rešujejo računske operacije, ki so potrebne za razrešitev bloka transakcij. Tisti, ki v bazen dostavi največ računske moči, dobi na koncu največjo nagrado in tako naprej.

S pomočjo bazenov se torej rudarjenja lahko loti čisto vsak, saj lahko v bazen prispeva tudi najmanjši drobec računske moči. Tukaj pa je potrebno omeniti še eno zanko. Več udeležencev kot sodeluje pri rudarjenju, višja bo težavnost rudarjenja.

Težavnost določa, kako težko je najti nov blok transakcij. Na tem mestu lahko potegnemo še eno vzporednico s tradicionalnim rudarjenjem kovin. Težavnost rudarjenja pa se prilagaja glede na to, koliko računske moči je vložene v omrežje – z drugimi besedami: koliko rudarjev sodeluje.

Višja težavnost pomeni tudi nižji profit za rudarje, saj bodo morali za pridobitev nagrade porabiti več energije oziroma elektrike, kar pripelje do višjih stroškov. Prav tako pa višje število rudarje pomeni tudi razdelitev nagrade na več udeležencev in posledično nižji delež.

Pomembno pravilo, ki ga moramo omeniti je, da se nov blok, ki ga bodo rudarji lahko rešili, doda točno na vsakih 10 minut. Dostop do bloka lahko rudarji torej pridobijo samo vsakih 10 minut in ne prej ali kasneje.

Nagrada za rudarje

Po uspešno rešenem bloku informacij rudarji torej prejmejo nagrado. Višina nagrade na vsak blog je vnaprej določena in v tem trenutku znaša 6,25 bitcoina (oziroma 263.532,33 evrov v času pisanja tega članka).

Omrežje oziroma sistem pa je oblikovan tako, da se na vsakih 210 tisoč rešenih blokov višina nagrade prepolovi. To se trenutno dogaja približno vsake štiri leta. Začetna nagrada je tako znašala 50 Bitcoinov, nazadnje pa se je prepolovila pri 630 tisoč rešenih blokih 11. maja leta 2020.

Naslednja prepolovitev je predvidena dne 11. maja 2024, odštevanje pa lahko spremljate na tej strani.

Zakaj se to sploh dogaja? Bitcoin je bil oblikovan kot sredstvo za boj proti inflaciji. Podobno kot zlato bodo tudi novi bitcoini vse redkejši, kar naj bi privedlo do višanja vrednosti. Prav zaradi tega je tudi število vseh bitcoinov, ki lahko naenkrat obstajajo, omejeno na 21 milijard kovancev.

Za razliko od klasičnih valut (evro, dolar …), pri katerih je tiskanje novih bankovcev tako rekoč neomejeno, je količina bitcoinov torej strogo omejena. To bi v teoriji moralo bitcoin predstaviti kot idealni investicijski instrument v svetu z visoko inflacijo.

Spodnja slika jasno prikazuje projekcijo gibanja stopnje inflacije bitcoina – modra črta predstavlja količino kovancev, rdeča pa stopnjo inflacije.

Projekcija gibanja stopnje inflacije bitcoina – modra črta predstavlja količino kovancev, rdeča pa stopnjo inflacije. Vir slike: Bitcoinblockhalf.com.
Projekcija gibanja stopnje inflacije bitcoina – modra črta predstavlja količino kovancev, rdeča pa stopnjo inflacije.
Vir slike: Bitcoinblockhalf.com.

Kdo torej nadzoruje ustvarjanje novih bitcoinov?

Ob vsem, kar smo si do zdaj pogledali, si je mogoče nekoliko težko predstavljati, da tega sistema ali omrežja ne nadzorujejo ljudje oziroma kakšna institucija, pa vendarle je tako. Omrežje samo določa pravila uporabe, pošiljanja, prejemanja in rudarjenja kriptovalut, vse to pa na podlagi kode iz začetka bitcoina.

V grobem lahko rečemo, da obstajajo štiri pravila, ki poganjajo bitcoin:

  • Omejeno število vseh bitcoinov na svetu na 21.000.000
  • Nov blok transakcij vsakih 10 minut
  • Razpolovitev nagrade vsakih 210 tisoč blokov
  • Nagrada se začne pri 50 Bitcoinov in se manjša vse dokler ne doseže 0 bitcoinov, kar je predvideno za leto 2140

Zanimivo pa je, da se zgornja pravila lahko brez težav spremenijo, vendar je za vsako spremembo potrebno soglasje čisto vseh udeležencev. Vse to je zgolj še ena potrditev, da je bitcoin sredstvo vseh ljudi in ni nobenega, ki bi si bitcoin sistem lahko lastil ali ga nadzoroval.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice