Predsedovanje Svetu EU – Pravosodje in notranje zadeve

Situacija v Afganistanu bo vsekakor vplivala na razmere v Evropi. Dejstvo je, da v Turčiji že več kot štiri milijone migrantov v begunskih centrih. Meja med Turčijo in Grčijo je konstantno v ospredju, saj je le vprašanje časa, kdaj bo padla. Iz Afganistana, ki je postal izredno vojno področje pa bežijo vsi, ki lahko.

Preberite tudi:

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Kmetijstvo in ribištvo

Katere so prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju zdravja?

Prednostne naloge slovenskega predsedstva: izobraževanje, mladina, kultura in šport

Upravičeno lahko pričakujemo nov migrantski val, ki bo ob pričakovanem četrtem covidnem valu, velik izziv za celotno Evropo, ne samo za Slovenijo, ki predseduje Svetu EU. Zato je nujno potrebno, da ima Slovenija zelo dobro izoblikovan program na tem področju. Čeravno se naslovljena problematika predvsem dotika zunanjih zadev, pa bo le-ta vplivala tudi na klimo znotraj države.

Cilji Sveta EU na področju notranjih zadev

Na področju notranjih zadev Slovenija posebno pozornost namenja oblikovanju celovitega sistema za upravljanje migracij in azila v EU ter v tem okviru nadaljevanju pogajanj o zakonodajnih predlogih in okrepitvi vzajemno koristnih partnerstev z državami izvora, tranzita in destinacije, vključno s sodelovanjem na področju vračanja ter vnovičnega sprejema in koordinacije EU na terenu v tretjih državah.

Ena od prednostnih nalog je dobro delujočega schengenskega območja in okrepitev varovanja zunanjih meja. Pri tem sta pomembni predvsem strategija o prihodnosti Schengena ter revizija jedrnih zakonodajnih aktov (uredbe o schengenskem ocenjevalnem mehanizmu ter zakonika o schengenskih mejah), pa tudi operacionalizacija uredbe o Evropski mejni in obalni straži (EBCG) in izvajanje povezljivosti (interoperabilnosti).

V ospredju je tudi zagotavljanje visoke stopnje varnosti v EU predvsem kot rezultat boljšega in okrepljenega policijskega sodelovanja, kjer bo posebej pomemben predlog glede spremembe uredbe o Europolu.

Kot geografsko prednostno območje velja Zahodni Balkan, predvsem s ciljem okrepitve sodelovanja z državami regije, med drugim tudi pri prenosu standardov EU, podpori pri upravljanju migracij, krepitvi policijskega sodelovanja na področju terorizma, okoljski kriminaliteti, preprečevanju in preiskovanju spolnih zlorab ter izkoriščanja otrok prek spleta ter čezmejnega iskanja pogrešanih otrok in drugih pogrešanih oseb.

Epidemija je tudi na tem področju razkrila medsebojno povezanost in odvisnost različnih sektorjev in storitev ter potrebe po zaščiti svobode državljanov. Razkrila je tudi nujnost sodelovanja držav članic pri krepitvi odpornosti kritične infrastrukture.

Za povečano notranjo varnost in zaščito državljanov si Slovenija prizadevala tudi pri obravnavi in sprejetju Direktive o odpornosti kritičnih subjektov (CER – Critical Entities Resilience). Na področju civilne zaščite deluje usmerjeno v krepitev odpornosti na naravne in druge nesreče, kjer se načrtuje krepitev mehanizma Evropske Unije na področju civilne zaščite v vseh fazah naravne ali druge nesreče, vključno z izboljšanjem odziva na nesreče večjega obsega, razvojem ciljev Evropske Unije za odpornost na nesreče na področju civilne zaščite ter povezovanjem različnih deležnikov in širjenjem znanja prek vzpostavitve mreže znanja EU na področju civilne zaščite.

Cilji predsedovanja Svetu EU na področju pravosodja

Na področju pravosodja si slovensko predsedstvo prizadeva za povečanje zavedanja o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in dejanjem iz sovraštva, saj so to dejanja, ki pomenijo kršitev načel in vrednot, na katerih temelji EU in so skupni vsem državam članicam.

Posebna pozornost je namenjena učinkovitemu boju zoper nezakonite sovražne vsebine, ki se še posebej širijo v spletnem okolju. Pri tem kontekstu Slovenija namenja pozornost tudi vidiku žrtev kaznivih dejanj in tako nadaljuje delo na področju pravic žrtev kaznivih dejanj. V ospredje je postavljeno področje pravic otrok, kjer je pripravljen celovit odziv Sveta na strategijo Evropske unije o pravicah otrok.

Pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah je dodatno okrepil sistem EU za varstvo temeljnih pravic, zato slovensko predsedstvo podpira vse aktivnosti za čimprejšnji zaključek pogajanj. Na področju temeljnih pravic posebno pozornost nameni etičnim vidikom in možnim vplivom orodij umetne inteligence na temeljne pravice.

Pomemben je napredek digitalizacije pravosodja. Slovensko predsedstvo želi pričeti z razpravo o novem zakonodajnem predlogu glede digitalizacije pravosodnega sodelovanja v EU, nadaljevalo pa bo tudi z delom glede predloga za računalniški sistem za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX).

Posebna pozornost je namenjena pogajanjem v Svetu za pristop EU k Haaški konvenciji o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb kot tudi pogajanjem z Evropskim parlamentom glede zakonodajnega paketa o e-dokazih.