Naprej na vsebino

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom – Zunanji odnosi

Kot zadnje med področji prednostnih nalog Sveta EU pod slovenskim predsedstvom smo pregledali še področje zunanjih odnosov. Slovensko predsedstvo si je zadalo številne prednostne naloge, katerih namen je prizadevanje za skupno zunanjo in varnostno politiko ter krepitev čezatlantskih odnosov, saj je tesno sodelovanje z ZDA in Natom na podlagi skupnih načel, vrednot in interesov najboljše jamstvo za krepitev položaja EU v mednarodni skupnosti in bo pripomoglo k lažjemu uresničevanju skupnih interesov držav članic. Posebna pozornost bo namenjena izvajanju deklaracije, sprejete na vrhu EU – ZDA junija letos.

Preberite tudi:

Predsedovanje Svetu EU – Pravosodje in notranje zadeve

Prednostne naloge Sveta EU pod slovenskim predsedstvom: Kmetijstvo in ribištvo

Katere so prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju zdravja?

Pomemben del nalog se bo nanašal tudi na države Zahodnega Balkana, krepitev varnosti EU z namenom zagotavljanja učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritiskov ter obrambo in energetsko učinkovitost obrambnega sistema.

Na področju zunanje trgovine bo v ospredju krepitev svetovne konkurenčnosti EU in poštene trgovinske prakse pa tudi napredek pri obravnavi instrumenta za mednarodno javno naročanje.

Voda bo osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja. Poudarek bo tudi na vlaganju v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanju vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila.

Države Zahodnega Balkana

Posebno pozornost bo slovensko predsedstvo namenilo državam Zahodnega Balkana in nadaljevanju širitvenega procesa EU s ključnim poudarkom na vladavini prava in družbeno-gospodarskem razvoju, obravnavi odprtih vprašanj v regiji in odzivanju na skupne grožnje ter sektorsko povezovanje na različnih področjih.

Visoko na listi prioritet je prizadevanje za gospodarsko okrevanje držav v tej regiji in zagotovitev trajnostnega razvoja ter sodelovanje pri uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda in izboljšanje povezljivosti regije z Evropsko unijo. Osnovno vodilo prizadevanj bo ustvarjanje boljše prihodnosti za mlade. V ta namen bo 6. oktobra 2021 v Sloveniji potekal vrh EU–Zahodni Balkan.

Krepitev varnosti EU

Velik poudarek slovenskega predsedovanja bo tudi na krepitvi varnosti EU. V ospredju bo vzpostavitev trdnejšega, bolj robustnega in na izzive pripravljenega schengenskega območja in njegovo celovito delovanje.

Z namenom zagotavljanja učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritiskov si bo Slovenija prizadevala za doseganje napredka v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu, ki ga je Evropska komisija izdala septembra 2020, in za okrepitev vloge Evropske unije na področju zunanje razsežnosti migracij.

Obramba

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za okrepitev zmožnosti EU, da se ustreznejše in odločneje odziva na krize, ki imajo neposredni vpliv na njene interese in varnost, ter tudi za oblikovanje politično strateških usmeritev za uresničitev ambicij, kjer bo imel pomembno vlogo proces strateškega kompasa, katerega namen bo povezati strateško raven z operativnim nivojem doseganja ciljev. Prizadevalo si bo za skupno delovanje na področjih razvoja zmogljivosti, kriznega upravljanja, vojaške mobilnosti, hibridnih groženj, kibernetske varnosti ter krepitev partnerstev.

Tudi pri doseganju teh ciljev slovensko predsedstvo stavi na dobre odnose med EU in Natom pa tudi na izboljšanje civilno-vojaškega sodelovanja v krizah. Na področju Skupne varnostne in obrambne politike bo v ospredju Zahodni Balkan, kjer bodo ključne teme ohranitev prisotnosti SVOP v regiji, podpora pri sodelovanju in razvoju zmogljivosti držav Zahodnega Balkana za sodelovanje v mehanizmih SVOP, vključno z operacijami in misijami, ter podpora krepitvi odpornosti pri soočanju s hibridnimi grožnjami.

V luči zelene tranzicije bo slovensko predsedstvo prednostno obravnavalo tudi energetsko učinkovitost obrambnega sistema.

Zunanji ministri EU na zasedanju Sveta o geopolitiki novih tehnologij, Stateškem kompasu in Etiopiji. Vir slike: Slovenian-presidency.consilium.europa.eu.
Zunanji ministri EU na zasedanju Sveta o geopolitiki novih tehnologij, Stateškem kompasu in Etiopiji.
Vir slike: Slovenian-presidency.consilium.europa.eu.

Zunanja trgovina

Trgovinska politika je ključni del celovitega odziva gospodarske politike na krizo. Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za krepitev svetovne konkurenčnosti EU ob zagotavljanju odprte, poštene in na pravilih temelječe mednarodne trgovine s posebnim poudarkom na MSP in trajnostnem razvoju. Sledilo bo usmeritvam, začrtanim v novi trgovinski strategiji.

V okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) bo predsedstvo nadaljevalo prizadevanja EU za krepitev na pravilih temelječega mnogostranskega trgovinskega sistema in za učinkovito reformo organizacije. V okviru teh prizadevanj bo od 30. novembra do 3. decembra 2021 potekala tudi ministrska konferenca WTO (MC12), na kateri bo posebna pozornost namenjena tudi dogovoru o subvencijah v ribištvu.

Pri večstranskih pobudah bo na agendi podpora napredku pri digitalni trgovini in domači storitveni zakonodaji, olajševanje trgovine za mikro, majhna in srednje velika podjetja ter olajševanje naložb za razvoj. V ospredju bodo tudi pobude na področjih zdravja, okoljske trajnosti in enakosti spolov.

Pri obravnavi najpomembnejših dvostranskih, regionalnih in horizontalnih dosjejev na področju trgovinske in naložbene politike si bo predsedstvo prizadevalo za krepitev sodelovanja s podobno mislečimi partnericami. Prednost bo namenilo krepitvi partnerstva z ZDA ter vzpostavitvi pravičnejšega gospodarskega odnosa s Kitajsko. O tem pa bo v obravnavi tudi široka mreža trgovinskih sporazumov: z Mehiko in z Mercosurjem, Avstralijo, Novo Zelandijo, Čilom ter Indijo.

Predsedstvo se bo zavzemalo za napredek v okviru obsežne naložbene agende EU in si pri tem prizadevalo, da bodo sodobni naložbeni sporazumi temeljili na spoštovanju pariškega podnebnega sporazuma, standardov mednarodne organizacije za delo ter multilateralnih reform naložbenega prava, zlasti tistih, ki se nanašajo na mala in srednja podjetja. V okviru zakonodajnih dosjejev si bo slovensko predsedstvo prizadevalo za napredek pri obravnavi instrumenta za mednarodno javno naročanje.

Dvodnevno srečanje zunanjih ministrov EU na Brdu o nadaljnjih prizadevanjih Unije v Afganistanu in odnosom med EU in Kitajsko. Vir: Urad vlade za komuniciranje.
Dvodnevno srečanje zunanjih ministrov EU na Brdu o nadaljnjih prizadevanjih Unije v Afganistanu in odnosom med EU in Kitajsko.
Vir slike: Urad vlade za komuniciranje.

Razvoj in humanitarne krize

Slovensko predsedstvo bo prek razvojnega sodelovanja še naprej krepilo prizadevanja Unije za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja in Agende 2030 ter zagotavljanje trajnostne in zelene obnove po pandemiji.

Osrednja prednostna vsebina na področju razvojnega in humanitarnega delovanja bo voda in sicer prizadevanje za celovit pristop do upravljanja voda. Prav tako pa bo veliko pozornosti namenila razvojnim in humanitarnim vidikom posledic pandemije s poudarkom na globalnem zdravju ter preskrbi s hrano in na prehranski varnosti.

Vlaganje v človekov razvoj, tudi prek izobraževanja, in odpravljanje vseh oblik neenakosti, ki jih je pandemija dodatno poglobila, je najboljši način za krepitev družbene odpornosti. Posebna pozornost bo namenjena različnim razvojnim vidikom posledic pandemije v okviru novega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Evropa v svetu (NDICI) in prek skupnega pristopa Team Europe.

Slovensko predsedstvo si bo prizadevalo za čimprejšnji zaključek postopkov za sklenitev novega celovitega sporazuma med EU in državami Afrike, Karibov ter Pacifika. Ob rednem odzivanju na zdajšnje in dlje trajajoče humanitarne krize bo pozornost namenjena iskanju inovativnih rešitev in vključevanju digitalizacije, ki je eden izmed temeljev učinkovitega odziva na humanitarne krize.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice