Kako dobro poznamo misli velikih filozofov: Aristotel

Aristotel je grški mislec, čigar ime pozna vsak osnovnošolec, a le redko kdo ve, o čem je razmišljal eden največjih filozofov vsega časa in s čim si je prislužil spoštljive vzdevke kot na primer »Mojster« in »Filozof«? Kaj tako pomembnega je povedal in s tem močno zaznamoval tok grške, srednjeveške in moderne filozofske misli?

Aristotel se je rodil okrog leta 384 pred našim štetjem v grški koloniji na makedonskem polotoku Halkidiki. Njegov oče je bil izjemno pomemben kraljevi zdravnik. Aristotelovo prvo pomembno delo je bilo mentorstvo samemu Aleksandru Velikemu, ki je kmalu za tem postal veliki osvajalec.

Aristotel se je odpravil v Atene, kjer je nekaj časa deloval skupaj s Platonom, zatem pa ustvaril svojo filozofsko šolo. Med učenjem naj bi se rad sprehajal s svojimi učenci in diskutiranjem. Pripadniki njegove šole so se zato imenovali peripatetiki, kar izhaja iz grške besede peripatos, ki pomeni pohajati.

Aristotelovo filozofijo so navdihovale vsakdanje, življenjske stvari, in cenil je predvsem praktično znanje. Verjel je, da smo ljudje po naravi vedoželjna  in razumna bitja ter da je v naši naravi, da želimo razumeti stvari okrog sebe. Zanimiva vprašanja, o katerih je razmišljal, so: kaj je tisto, kar človeka naredi srečnega? Kako pridemo do znanja? Kaj je pomen umetnosti? Zakaj imamo prijatelje? Kaj je filozofija? Kaj je neskončnost?

Kaj človeka naredi srečnega?

V Nikomahovi etiki je predlagal, da so dobrim in srečnim ljudem skupne vrnile, kot so pogum, zmernost, velikodušnost, potrpežljivost, resnicoljubnost, skromnost in druge. Vse naštete vrline so srednja točka med dvema ekstremoma; pogum, na primer, je točka med strahopetnostjo in predrznostjo. Aristotel je torej trdil, da je oseba vrla, ko se njene lastnosti pojavljajo v zdravi meri.

Aristotel je predlagal, da je bolj moralen tisti, ki vidi več resnice, da je moralno dobro rezultat navade, in da so tisti, ki ne ravnajo moralno, le v zmoti, ne pa sami po sebi zli. Pomanjkanje vrlin v nekom naj torej razumemo kot njihovo nesrečo.

Kako pridemo do (spo)znanja?

Vsako spoznanje se začne z opazovanjem in s čutili, a naša čutila zaznajo le videz stvari, razumevanje stvari pa se zgodi šele v našem umu. Aristotel je predlagal, da popolno znanje in razumevanje nekega pojava zahteva štiri pogoje, ki jim pravi tudi štirje vzroki. Če želimo razumeti nek pojav, moramo poznati njegov materialni vzrok (iz česa je oz. na kak način obstaja), formalni vzrok (vzorce, strukturo oz. formo, ki jo mora dobiti materija, da postane ta pojav), dejavni vzrok (zakaj materija zavzame takšno formo) in smotrni vzrok (razlog za obstoj tega pojava.)

Kaj je smisel umetnosti?

Morda ste že slišali za Aristotelovo Poetiko, eno prvih teoretskih del grške tragedije in komedije. Prvi je omenjal danes pomembne literarne pojme, ki jih uporabljamo še danes, kot so peripetija (drastični padec iz sreče v nesrečo), anagnorisis (trenutek prepoznanja neprijetne resnice) in katarza (občutek očiščenja ob gledanju tragedije.) Katarza je za Aristotela namen umetnosti. Bistvo tega, da gledamo tragedijo oz. dramske osebe, ki se jim zgodi nekaj tragičnega, je, da se s tem soočimo tudi s svojimi čustvi in se jih očistimo.

Zakaj imamo prijatelje?

Aristotel v Nikomahovi etiki zapiše, da poznamo tri vrste prijateljstev: prvi so tisti, s katerimi se zabavamo oz. čigar družbo izkoristimo za lastno zabavo. Druga prijateljstva so strateška poznanstva, ki obstojijo le tako dolgo, dokler imamo od njih koristi. Tretji tip prijateljstva je pravo prijateljstvo. Za prave prijatelje skrbimo na enak način kot zase, takšno prijateljstvo pa nas dela močnejše, saj lahko delimo znanje, izkušnje in čustva.

Kako biti dober retorik?

Aristotel je opazil, da v demokratičnih Atenah dobre ideje vselej ne zmagajo, in da je problem predvsem v neurejenosti sporočanja. Zato je izdelal retoriko, umetnost govora oz. prepričevanja ljudi v strinjanje s tvojimi idejami. Z retoriko je želel dobrim mislecem pomagati, da bi svoje ideje predstavili na vpliven in prepričljiv način. Njegovi nasveti, ki jih retoriki uporabljajo vse do danes, so: umiri strah množice, prepoznaj njihova čustva in jih uporabi v svojo prid, ter uporabljaj humor, anekdote in primere, da pridobiš več pozornosti in se povežeš s svojimi poslušalci.

Kaj je filozofija?

Filozofija in znanost sta bili v Aristotelovem času identični. Aristotel je filozofijo razdelil na tri panoge, na teoretično filozofijo (filozofija, matematika, fizika), praktično filozofijo (etiko, politiko, ekonomijo) in poietično filozofijo (ustvarjanje.) Teoretično znanje je samo na sebi namen, praktično in poietično pa imata dodatni namen.