Krek išče 600.000 prostovoljcev za cepljenje

Vlada RS je včeraj sprejela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2. Spremembe v odloku so danes na novinarski konferenci pojasnili minister za zdravje Janez Poklukar, minister za javno upravo Boštjan Koritnik ter Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Krek je uvodoma pojasnil, da je Slovenija med tistimi državami v Evropski uniji, ki jih je epidemija huje prizadela. V zadnjih 14. dneh smo presegli mejo 500 okuženih na 100.000 prebivalcev. Dnevno je odkritih vsaj 1000 novo okuženih in če bo šlo tako naprej, bomo do konca septembra dosegli 2000 novo okuženih dnevno. Vrh tega vala epidemije lahko pričakujemo sredi oktobra. Veliko je pri tem kriva delta različica covida-19, katere kužnost se približuje kužnosti ošpic.

V zadnjem času obolevajo posamezniki v starostni skupini 65 let in več. Hospitalizacija je v tej starostni skupini zelo visoka in se približuje 20 %. V bolnišnici tako pristane skoraj da vsaki peti okuženi iz te starostne skupine. V porastu je tudi število zasedenih postelj. Ta trend se še ne bo spremenil, saj bi moralo najprej upadati število okuženih in šele 14 dni po tem bi se zmanjšal tudi pritisk na bolnišnice.

V zadnjem tednu je vključno z včerajšnjim dnevom za posledicami covida-19 umrlo 21 oseb.

Komu po novem PCT pogoja ni treba izpolnjevati

Starost, do katere PCT-pogoj ni potreben, se je dvignila z 12 na 15 let. Pri 15. letih namreč lahko otrok zdravstvene odločitve sprejema sam.

Izjema so tudi:

• osebe, ki so vključene v storitev vodenja, varstva in zaposlitev pod posebnimi pogoji;
• osebe, ki pripeljejo ali odpeljejo otroka oziroma učenca v vrtec, 1., 2., ali 3. razred osnovne šole, glasbeno šolo do vključno 2. razreda, v osnovno šolo s prilagojenim programom ali zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, varstveno delovne centre, centre za usposabljanje, delo in varstvo ter dnevne centre domov za starejše občane;
• osebe, ki k izvajalcu zdravstvene dejavnosti spremljajo otroka do dopolnjenega 15. leta oziroma odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase;
• učenci in dijaki pri prevozu z javnim potniškim prometom;
• uporabniki zdravstvenih storitev, če gre za cepljenje proti covidu-19 ali testiranje na novi koronavirus;
• uporabniki poštnih storitev, če gre za prevzem pošiljk, ki jih je treba osebno prevzeti, ker bi zaradi neprevzema nastale pravne posledice;
• PCT-pogoj tudi ni potreben, če gre za nujni dostop do zdravnika, v odloku je zapisana dikcija “nujna zdravstvena storitev”, ki jo lahko tolmačimo kot nujno zdravstveno in zobozdravstveno pomoč.

Poleg tega omejitve, kot že v prejšnjem odloku, ne veljajo v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, pri zagotavljanju javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujnih zdravstvenih storitev, nujnih postopkov socialne in družinske problematike ter nujne osebne asistence, zaščite in reševanja. Dodatno pa po novem odloku tudi pri oskrbi na bencinskih servisih ter za osebe, ki opravljajo naloge v sektorju mednarodnega prevoza in državo zapustijo v 12 urah po prehodu meje.

Kot nova izjema se dodajajo tudi humanitarna skladišča, centri za razdeljevanje hrane in drugi kraji, ki omogočajo brezplačen dostop do osnovnih življenjskih dobrin socialno ogroženim skupinam.

Zbiranje nad 50 ljudi le še s PCT-pogoji

S spremembo odloka je dovoljeno zbiranje nad 50 ljudi na organiziranih javnih prireditvah in javnih shodih, pri katerih je organizator znan, pod pogoji iz zakona, ki ureja javna zbiranja, v zaprtih prostorih ali na odprtih površinah, če udeleženci, razen tistih, ki so mlajši od 15 let, izpolnjujejo pogoj PCT.

Ta tudi določa, da organizator javne prireditve ali javnega shoda ob vstopu na prireditev oziroma shod preverja, ali udeleženci prireditve oziroma shoda izpolnjujejo pogoj PCT. Tistemu, ki tega pogoja ne izpolnjuje, se udeležba na prireditvi oziroma shodu ne dovoli. Organizator mora na vidnem mestu s pisnim obvestilom obvestiti udeležence prireditve oziroma shoda, da je izpolnjevanje pogoja PCT obvezno za udeležbo na prireditvi oziroma shodu.

Če organizator prireditve ali shoda preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT ne zagotavlja sam, mora preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT zagotoviti z varnostnikom v skladu s predpisi, ki urejajo zasebno varovanje.

V državni upravi pogoj T od 1. oktobra ne bo več zadoščal

Od 1. oktobra testiranje na koronavirus za zaposlene v državni upravi ne bo več zadostovalo. Uvaja se pogoj PC (preboleli, cepljeni). Za izpolnjevanje pogoja bo s 1. 10. zadoščal že en odmerek cepiva, pod pogojem, da bodo državljanke in državljani drugi odmerek prejeli do 1. 11. 2021.

Koritnik je pojasnil, da njegov namen ni bil groziti in rohneti, temveč želi, da v državni upravi dajo dober zgled. Odločitvi je botrovala želja, da se okužbe na delovnem mestu ne bi širile in bi s tem posledično zagotovili nemoteno funkcioniranje državne uprave. Izjeme so tisti, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti, saj se bodo taki posamezniki še vedno lahko testirali.

Poudaril je, da nikogar ne silijo k cepljenju, da ne predpisujejo obveznega cepljenja, s to odločitvijo želijo zaposlene le spodbuditi k cepljenju. Gre za zaposlene v državni upravi, ki delo opravljajo v prostorih delodajalca in sicer za ožjo državno upravo (ministrstva, organe v sestavi, inšpekcije, policijo, vojsko in upravne enote) in ne za celoten javni sektor. PC tako na primer velja za zaposlene na ministrstvu za šolstvo, ne pa tudi za zaposlene v šolah.

 »Vsi tisti, ki se ne želijo cepiti, bodo eventualno delo opravljali od doma, če narava in vrsta dela ter delovni proces to omogočajo. Če to ni možno organizirati, bo delodajalec lahko ukrepal v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja,« je pojasnil minister Koritnik. Jasnega odgovora na to, kaj se bo zgodilo s tistimi, ki dela ne morejo odpravljati od doma, cepiti pa se ne želijo, ni podal.

Poudaril je, da vlada v tem primeru nastopa kot neposredni odgovorni delodajalec in ne kot oblast. Delodajalec je namreč odgovoren za potek delovnega procesa in mora delo organizirati tako, da je varno. Koritnik verjame, da bodo zgledu vlade sledili tudi drugi delodajalci, tudi v privatnem sektorju.

»Poslušajmo stroko, tisto pravo, ne tisto, ki pridobiva svoje znanje na Facebooku. Ko ljudje obležijo v bolnici, prodajalci megle izginejo, bolniki pa se srečajo z borbo za preživetje, pri kateri jim pomagajo zdravstveni delavci,« je dodal.

Poklukar in Krek pozivata k cepljenju

Tako minister za zdravje Janez Poklukar kot tudi Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sta ponovno poudarila pomen cepljenja.

»Edini način, da ustavimo začaran krog epidemije, je cepljenje. Cepivo ni sovražnik, cepivo ni strup, strup je virus, ki ga cepivo premaga. Zaupajte v znanost, zaupajte v tehnologijo, zaupajte stroki,« je dejal Poklukar in dodal, da pogoj T ne zamejuje in omejuje epidemije.

Cepilni centri bodo delovali tudi preko vikenda. Ko bo precepljenost zadostna, ukrep PCT ne bo več potreben, ker zanj enostavno ne bo več potrebe. Minister je pojasnil tudi, kako poteka testiranje cepljenih. Cepljeni se testirajo, ko imajo znake prehlada in v tem primeru so napoteni na PCR test. Presejalno testiranje za cepljene ni predvideno. Se pa to, v kolikor bi se v nadaljevanju izkazalo, da bi virus mutiral v novo različico, ki bi spremenila širjenje na cepljenje, in bi tudi pri cepljenih prišlo do težjih potekov bolezni, lahko spremeni.

Podatke o cepilnih centrih in mobilnih cepilnih enotah lahko preverite na spletni strani cepimo.se.

Do sedaj je bilo uporabljenih dva milijona odmerkov cepiva. Število cepljenih predvsem od uvedbe PCT pogoja skorajda vedno in povsod hitro narašča. Včeraj je bilo cepljenih 19.160 ljudi. S tako hitrostjo, kot poteka cepljenje v zadnjih dneh, bi lahko naslednjih 600.000 precepili v naslednjih štirih ali petih tednih, je dejal Krek, ter dodal, da bi to pomenilo, da je precepljenost zadostna za sproščeno družbeno življenje.

Minister za zdravje je tudi pojasnil, kaj je po njegovem mnenju razlog, da cepljenje še vedno poteka počasneje, kot bi želeli. Izhodišče je prenizka uveljavljenost cepljenja v družbi že v mirnodobnem času, ko ni epidemije. To se kaže tudi na primer v nizki precepljenosti proti gripi. »Kot družba smo se v zadnjih 30 letih močno spremenili, precej več je individualizma in precej manj solidarnosti in prav na solidarnosti temelji naše zdravstvo,« je dejal in dodal, da je prav tako tudi pri cepljenju.

Po njegovem mnenju je ključno, da dosežemo plebiscitarno enotnost pri cepljenju: »Družbena solidarnost je ključna in skupen cilj mora biti tako močan, kot je bil leta 90 in 91, ko je bil glavni cilj osamosvojitev Slovenije«.