Ali se študentsko delo splača?
Koliko lahko zasluži študent in koliko mora za njegovo delo plačati delodajalec? Se študentsko delo splača?
Nekoč je veljalo, da je študentsko delo za delodajalca najcenejša rešitev. A koliko v resnici delodajalec plača za študentsko delo, kolikšen del tega zneska prejme študent in kam gre preostanek?
Preberite tudi:
Ni treba študirati, zavod vas napoti na »sanjsko« delovno mesto
Vir slike: Skis-zveza.si
Študentsko delo je delo, ki ga študent opravlja preko napotnice, ki jo izda študentski servis. Delo je običajno plačano na uro, kar pomeni, da študent za vsako uro svojega dela prejme neto del urne postavke, delodajalec pa izplača bruto urno postavko.
Od 19. februarja 2021 je zakonsko določena minimalna urna postavka 5,89 evra bruto oz. 4,98 evra neto.
Koliko plača delodajalec za študentsko delo?
Ko delodajalec plača za študentsko delo, izplača bruto znesek, ki vsebuje tudi razne prispevke:
- 16 % koncesijsko dajatev,
- 2 % dodatno koncesijsko dajatev,
- prispevke delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter za zdravstveno zavarovanje (15, 74 % na bruto znesek)
- DDV (22 %) na koncesijo,
- prispevek delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 % na neto znesek.)
Če študent v enem mesecu zasluži 100 evrov, to pomeni, da delodajalec za to delo skupaj plača 167,02 evra – oziroma, če delodajalec za študentsko delo plača 167,02 evra, študent od tega dobi le 100 eur. Podjetje mora plačati 21,30 eura koncesije, ta znesek pa pristane v rokah Študentske organizacije Slovenije (3,8 %), študentskega servisa (3,8 %), proračunskega sklada ministrstva (8,4 %).
Vir slike: Dijaskisvet.si
Več kot študent dela, več prispevkov mora plačati delodajalec. Če študent z minimalno urno postavko v enem mesecu dela 100 ur in zasluži 498 evrov, bo bruto znesek na napotnici 589,35 evra, znesek računa brez DDV bo 788,20 evra in znesek računa z DDV bo 831,94 evra.
Se študentsko delo splača za študenta?
Čeprav študent prejme precej oskrunjen del delodajalčevega izplačila, je študentsko delo eden izmed najpomembnejših virov finančnih sredstev za veliko število slovenskih študentov.
Še ena negativna posledica študentskega dela pa je možnost izgube ali zmanjšanja državne štipendije. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata za državno štipendijo, štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, in dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine.
Dohodek iz študentskega dela je obdavčljiv po Zakonu o dohodnini in se zato upošteva pri izračunavanju materialnega položaja. Omenjeni zakon študentov, ki so državni štipendisti, torej ne spodbuja k študentskemu delu, temveč jih od njega na nek način odvrača.
Z delom prek študentskega servisa študenti pridobijo pokojninsko dobo, a ne tudi delovno dobo. Od bruto zaslužka se odvede 15,5 % za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v enem letu pa se študentu lahko prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe.
Vir slike: Student.si
Študentsko delo pa je študentom zunaj finančnih zadev pomembno tudi zaradi izkušenj, ki jim pridejo prav, ko po končanem študiju iščejo redno zaposlitev. Obenem je za študente koristno, da se preizkusijo v različnih vrstah del in na podlagi lastnih izkušenj izdelajo vizijo in načrte za svojo karierno pot. Če so podjetja z delom študenta zadovoljna, jim velikokrat ponudijo možnost redne zaposlitve po končanem študiju.
