Naprej na vsebino

Strategija slovenskega kmetijstva

Kdaj in kje so nastali dokumenti o Strategiji slovenskega kmetijstva

Ne umišljam si prikazati celotno literaturo, ki je izšla v Sloveniji na temo razvoja slovenskega kmetijstva, na temo Strategije slovenskega kmetijstva. Izpostavil bi samo nekaj najpomembnejših dokumentov, ki so po mojem mnenju temeljito vplivali (ali naj vsaj bi vplivali) na odločitve kam s slovenskim kmetijstvom po uvedbi demokracije v naši državi in po dosegu samostojne Slovenije.

Preberite tudi:

Franc Bogovič: Hrana se draži, odkupne cene padajo

Franc Bogovič: EU se je odločila biti prva na zeleni okoljski poti, nujno pa je, da ji bodo ostali veliki onesnaževalci naše matere Zemlje sledili

A če jih naštejem le nekaj, ter vas hkrati poprosim, če še s kakšnim dopolnite seznam, so po letih nastanka nastala:

  • Leto 1986: Raziskovalna skupnost Slovenije, ki jo je vodil Franc Zagožen s skupino – Prestrukturiranje proizvodnje z vidika racionalnega izkoriščanja proizvodnih danosti in pocenitve proizvodnje hrane in surovin. Gre za 24 strani dolg zapis znanstveno tehnološkega posveta biotehniških ved na Brdu pri Kranju. V ospredju so nezadovoljstvo z razvojem kmetijstva v Socialistični republiki Sloveniji, tipi kmetijskih zemljišč, delež pridelave glede na porabo, družbeni in zasebni sektor, velikost obratov, zadružništvo in znanj
  • Leto 1992: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministra (dva naenkrat?) Jože Osterc in Jože Protner s projektnim svetom, sprejeto v državnem zboru – Strategija razvoja slovenskega kmetijstva. 88 strani obsežna analiza stanja, opisi tipov gospodarstev, prehranska bilanca, intervencije v kmetijstvu, živilska industrija, cilji razvoja…
  • Leto 2008: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Lučka Kajfež-Bogataj s skupino – Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Na 15 straneh so opisana tehnološka priporočila in navodila za prilagajanje kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe (suša, onesnaženost tal, zvišanje povprečne temperature, naravne nesreče), predvidene spremembe povprečnega pridelka poljščin, prilagajanje.
  • Leto 2009: Kmetija Matk – Strategija slovenskega kmetijstva. Na dveh straneh je opisano mnenje o strategijah, ki jih je bilo veliko, a izvedbe ni. Beseda teče tudi o poizkusih na kmetih, ki se izvajajo od leta 1945, izgubi samostojnosti, kmečki subvencijah, ki so pod drobnogledom inšpekcijskih služb, ljubezni do kmetovanja, dedovanju in Omanu.
  • Leta 2019: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjeta Bizjak, predstavljeno na Lombergarjevi dnevih in 12. vinogradniških dnevih – Strategija razvoja kmetijstva. 20 strani opisuje resolucijo naša hrana, Strateški načrt skupne kmetijske politike po 2020, družbene odnose, finančna sredstva, sadje in zelenjavo, čebelarstvo, vinarstvo, turizem…
  • Leto 2021 (12. januar): Evropski kmetijski fond za razvoj podeželja, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Sprejela Evropska komisija – Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020. 1064 strani obsežen dokument, ki opredeljuje starost nosilcev kmetijstva, konkurenčnost slovenskega kmetijstva, trajnostno upravljanje z gozdovi, nizkoogljično gospodarstvo…
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Podgoršek – Strateški načrt Skupne kmetijske politike 2023-2027. 386 strani trenutno dolg dokument je povzročil proteste kmetov. Glavno jabolko spora pa so finance. Načrt opredeljuje tudi finance I. stebra in II. stebra, devet ciljev, spodbujanje znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju.
Kmetija Matk očitno dobro razume kmetijstvo in kmetovanje v celotni Sloveniji, ne samo v slovenskih Alpah.
Kmetija Matk očitno dobro razume kmetijstvo in kmetovanje v celotni Sloveniji, ne samo v slovenskih Alpah.
Vir slike: Pixabay

Ne bom kritiziral dela dosedanjih vizionarjev slovenskega kmetijstva. Poleg Zagožnove skupine, ki je opozorila na nevzdržno stanje v slovenskem kmetijstvu in na posledično nujne spremembe, je veliko temeljnih izhodišč napisala (čeprav samo na dveh straneh) kmetija Matk.

Kmetija Matk očitno dobro razume kmetijstvo in kmetovanje v celotni Sloveniji, ne samo v slovenskih Alpah. Vsekakor je nujno spoštovati izhodišča, ki jih je že leta 2008 spisala Lička Kajfež-Bogata s svojo skupino.

V nobenem od virov nisem našel kakšne dobre ideje ali uporabnega nasveta o prodaji hrane, ki je po mojem mnenju sestavni del vsake kmetijske strategije. Ne bom predstavil strategije slovenskega kmetijstva za današnji čas, rad pa bi navedel osnovne počela, ki jih tako delo mora vsebovati.

Počela so običajno zelo trdna, a to še ne pomeni, da so večna. Ko jih prilagajamo novim okoliščinam jih moramo ponovno medsebojno uskladiti in predstaviti v vseh domovih Slovenije.

Počela Strategije slovenskega kmetijstva

Počelo je stara slovenska beseda za izvor, začetek, pravzrok. Torej gre za to, da postavimo temelje slovenski strategiji kmetijstva. Naši strategiji, ki jo prilagodimo zahtevam trenutne Skupne kmetijske politike Evropske unije. Čas je da se zavemo svojih korenin in jih uveljavimo.

Čas je, da ohranimo našo hrano. Gre za našo božansko slovensko potico, za naš kraški teran in kraški pršut, za našo kranjsko klobaso, za naše ajdove žgance iz Gorenjske, idrijsko bakalco, goriški siljen radič, bovške čompe s skuto, štajersko meso v tunki, prekmursko gibanico, soške krafe iz suhih tepk, belokranjsko pogačo, belo močenje iz Benečije, koroški želodec, sirkovo kuhinjo in markandelo iz Brd, dolenjski cviček in še kar nekaj časa bi lahko našteval naše dobrote.

Čas je da se zavemo svojih korenin in jih uveljavimo.
Čas je da se zavemo svojih korenin in jih uveljavimo.
Vir slike: Pixabay

Gre za našo, slovensko kulturo v kmetijstvu in v prehrani. Našo slovensko samobitnost, našo demokratičnost iz časa Karantanije, našo prastaro kulturo Venetov, vse do etruščanske abecede na žarah.

1. Počelo – poznavanje strategije

Strategija mora biti kratka, vsakomur razumljiva in dostopna – recimo par stani teksta v vsak slovenski dom. Razširiti jo moramo med vse Slovence in posebej še med vse slovenske kmete in kmetijske organizacije.

2. Počelo – pet geografskih območij

V Sloveniji imamo pet različnih geografskih območij: Alpe, Jadransko obalo in morje (tudi Brda), Kras (tudi Bela Krajina in Suha Krajina), Panonsko nižino in gričevnat svet osrednje Slovenije, zato moramo imeti pet različnih naborov kultur, ki so telo Strategije slovenskega kmetijstva. Postavimo v vsakem od naštetih geografskih območij pet kultur. To pa ne pomeni, da kmetje gojijo samo te kulture ampak, da so te kulture še posebej podprte od proračuna. Ja, tudi slovenski kmetje poznamo kulturo/kulture, ne samo posvečeni kulturniki. Naj poizkusim v 3. počelu.

3. Počelo – pet kultur za vsako geografsko območje

Alpe: mleko, sir, skuta in drugi doma narejeni mlečni izdelki ovc, koz in krav; krompir (semenski sodi na to območje); jagodičevje (maline, robidnice, borovnice,…); zoreno meso iz pašne reje; zlato runo;

Jadranska obala in morje: oljke in oljčno olje; zelenjava; koščičasto sadje; ribogojstvo, školjčišča in ribolov; vinogradništvo in vinarstvo;

Kras (tudi Bela Krajina in Suha Krajina): teran, pršut; suhomesnati izdelki iz slovenskih pašnih prašičev;

Panonsko nižino: žito in kruh; koruza in polenta; prašiči; oljna ogrščica in oljna repica; pesa in sladkor;

Gričevnat svet osrednje Slovenije: mleko, med, meso (govedo, drobnica, kunci in perutnina), ajda in ajdov kruh ter žganci; buče in bučno olje; hmelj; pečkato sadje

4. Počelo – samooskrba

Skrbeti moramo za pravilno razmerje med temi kulturami (znotraj in med geografskimi območji) in se čimbolj približati potrebam slovenskih prehranjevalnih navad. Imejmo, recimo, za vzor odlična dela enologa Janeza Bogataja. Količina pridelkov je najbolj odvisna od vremenskih razmer, a moramo vseeno oceniti površine, ki jih potrebujemo za ciljano množino pridelkov.

5. Počelo – ohranitev genskih zapisov

Skrbeti moramo za ohranitev avtohtonih pasem domačih živali in ogromno število naših sorte v rastlinski pridelavi. To smo dolžni tako svojim starim staršem kot svojim vnukom!

6. Počelo – prilagajanje podnebnim spremembam

Upoštevati moramo pričakovane podnebne spremembe in se jim modro prilagajati, kot to že zelo dolgo poudarja dr. Lučka kajfež Bogataj. Zadnji podporni ukrepi MKGP o namakanju in zaščiti kulturnih rastlin gredo v to smer.

7. Počelo – ne monokulture

Družina je edina sposobna prenašati napore in razočaranja pri kmetovanju, zato mora biti ohranjanju družinskih kmetij prilagojena tudi dedna zakonodaja.
Družina je edina sposobna prenašati napore in razočaranja pri kmetovanju, zato mora biti ohranjanju družinskih kmetij prilagojena tudi dedna zakonodaja.
Vir slike: Pixabay

Kot hudič križa se moramo v Sloveniji izogibati monokulturnega kmetijstva, saj prinaša s seboj veliko potrebo po pretirani uporabi pesticidov in slabša plodnost zemlje s prav tako pretirano uporabo mineralnih makro elementov in po drugi strani premajhno uporabo organskih gnojil.

8. Počelo – dolžni smo obvarovati družinsko kmetijo

Zaščititi moramo družinsko kmetijo in spodbujati njen razvoj. Sin se nauči kmetovanja predvsem od svojega očeta. Hči od matere gospodinjenja na kmetiji in moralne podpore svoji družini. Na Družinski kmetiji so Ženske in Moški, kljub delitvi dela, popolnoma enakopravni, še več, eden drugemu pomagajo vse življenje, ker drugače kmetija ne preživi.

Družina je edina sposobna prenašati napore in razočaranja pri kmetovanju, zato mora biti ohranjanju družinskih kmetij prilagojena tudi dedna zakonodaja. Slovenska kmečka zveza je to Slovencem povedala že pred več kot tridesetimi leti, a si še vedno zatiskamo ušesa pred to resnico. Če pa želimo drugačno ureditev slovenskega kmetijstva, recimo velika posestva v obliki delniških družb ali industrijskega kmetijstva, moramo to jasno povedati in napisati. A tu naletimo na sledeče počelo: Kdo sprejema Strategijo slovenskega kmetijstva?

9. Počelo – širok sporazum deležnikov

Strategijo slovenskega kmetijstva mora biti sprejeta s širokim sporazumom, vsaj tako širokim, kot je bil sporazum o osamosvojitvi in demokraciji. Okoli trideset odstotkov stvarnega gospodarskega sektorja je vezanega na kmetijstvo. Vsa predelava hrane, vse trženje hrane, ponudba hrane in pijače v turizmu (zakaj mislite, da ZDA prodajajo CocaColo po vsem svetu in gradijo McDonald’s-ove restavracije prav tam?) industrija kmetijskih strojev, vsi prevozi hrane, vse kmetijsko šolstvo, vsi servisi tem dejavnostim, itd. Zato je kmetijska strategija življenjsko pomembna za našo državo.

 10. Počelo – opredelitev pridelave, predelave in trženja

Strategija slovenskega kmetijstva mora za vsako geografsko območje vsebovati celotno verigo pridelave, predelave in trženja hrane. Vnesti mora neko večjo varnost v vse tri člene te verige. Natančno mora opredeliti vsak člen te verige za vsako kulturo.

Tri dodatna počela Strategije slovenskega kmetijstva

Na ta počela opozarjamo, ker niso neposredna kmetijska strategija, so pa nanjo kot prebito vezana in je le ta od njihove uresničitve povsem odvisna.

11. Počelo

Sklad kmetijskih zemljišč in Slovenski državni gozdovi morajo poskrbeti, da bo čim več kmetijske zemlje in gozdov v lasti slovenskih kmetov. Obstoj Slovencev je v prvi vrsti odvisen od lastništva kmetijske zemlje.

Tisti, ki tega ne vedo, ali nočejo vedeti, naj preverijo ceno kmetijske zemlje na Južnem Tirolskem. Okoli enega milijona evrov za hektar in več ali manj samo prenos iz očeta na sina. Kajpak poznamo tudi drugo skrajnost – cena kmetijske zemlje na atlantski obali v Franciji je samo tisoč evrov na hektar. Zato, da mladi lahko zaokrožijo svoje pašnike in jim ti omogočajo preživetje tudi s pašo dojilj. Razen Francozov te zemlje ne more kupiti nihče, kljub baje prostemu trgu s nepremičninami v Evropski skupnosti.

12. Počelo

Obstaja več načinov uveljavljanja kmetijske politike v Sloveniji. Lahko to delamo na svoboden način – osvetlitev zakonitosti kmetijstva, prepričevanje o pomenu sonaravnega kmetijstva, približevanju predelave hrane tako kmetom kot kupcem, spodbujanje porabe domače hrane s čim manj kilometri ali bolj s prisilo. In na vse načine med teme dvema skrajnostima. Ali ozaveščanje, učenje, svetovanje ali zakonodaja, prisila, gospodarska nujnost.

Predlagamo prvi, dolgotrajnejši in težji način, ki je po mojih izkušnjah veliko bolj učinkovit v dolgem časovnem okviru več generacij.

Trdim, da še vedno nimamo uporabne strategije za slovensko kmetijstvo kljub kar nekaj poizkusom v zadnjih trideset (in nekaj več) letih naši prizadevanj za boljše slovensko kmetijstvo.
Trdim, da še vedno nimamo uporabne strategije za slovensko kmetijstvo kljub kar nekaj poizkusom v zadnjih trideset (in nekaj več) letih naši prizadevanj za boljše slovensko kmetijstvo.
Vir slike: Pixabay

13. Počelo

Zagotovit moramo skrb za otroke in skrb za stare. Otroka naučiš kmetovanja in ljubezni do kmetijstva, ko je star do pet let in najlažje ga naučiš, če si star več kot šestdeset let. Paradoks starosti v večgeneracijskih družinah. S pravilno Strategijo slovenskega kmetijstva moramo poleg ljudi varovati zemljo, vodo, zrak in energijo – skratka Naravo.

Namesto zaključka takojšnji začetek ustvarjanja strategije

Nisem napisal odgovorov na vse zagate slovenskega kmetijstva. Velika posestva ali srednje ali male kmetije – najbolje vse te vrste kmetij, odvisno od kulture/kultur, ki jo/jih družinska kmetija kultivira.

Še vedno imamo v Sloveniji razcep ali državna ali zasebna posestva. A ko zamenjamo državo (v zadnjih 100 letih smo jo zamenjali štirikrat) so vsa državna posestva, vsa najboljša slovenska zemlja v rokah tujcev.

Ko je Strategija slovenskega kmetijstva usklajena med kmeti, kmetijskimi organizacijami, vlado in parlamentom jo moramo čimbolj razširiti in – kot sem že predlagal: papirna oblika v vsak slovenski dom. Pošta Slovenije to naredi za razumno ceno, vsekakor za veliko nižjo ceno kot jo zahtevajo ostri nesporazumi med Slovenci zaradi nepoznavanja jeder težav. Po enaki ceni, kot jih vsak teden plačujejo prehranski velikani iz tujine za oglaševanje svojih pridov.

Trdim, da še vedno nimamo uporabne strategije za slovensko kmetijstvo kljub kar nekaj poizkusom v zadnjih trideset (in nekaj več) letih naši prizadevanj za boljše slovensko kmetijstvo. Ta prispevek nima namena zapolniti to globoko vrzel v slovenskem kmetijstvu, v tem ko ima namen, v tem posebnem trenutku, spodbuditi nastanek Slovenske kmetijske strategije. Ne proti Skupni kmetijski politiki Evropske unije, ampak v sodelovanju z njo.

Ne razlika med socializmom in kapitalizmom, ki jo poslušamo v izmenjavi naših mnenj (ali v žalitvah kar povprek in počez) na vsakem koraku in v vseh medijih. Veliko bolj je pomembna razlika med materializmom in idealizmom.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice