Skip to content

Digitalna enakost za vse starosti: skrb za starejše je vest Evrope

»Letošnji dan starejših (op.p. praznujemo ga 1. oktobra) je potekal pod geslom Digitalna enakost za vse starosti. Namen je bil poudariti potrebo po dostopu in udeležbi v digitalnem svetu za vse, zlasti za starejše.V času pandemije covida-19 smo bolj kot kdaj koli prej občutili, kako je digitalizacija postala del našega vsakdana, dela in učenja, zagotavljanja zdravstvenih in negovalnih storitev, vseh vrst družbenih interakcij. Toda pandemija je tudi jasno pokazala, da možnosti digitalizacije ne koristijo vsi in da se digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe, in tistimi, ki niso, povečuje s starostjo«, je v uvodu k predstavitvi resolucije, ki jo je Evropska zveza seniorjev (ESU) sprejela 24. septembra 2021 na kongresu v Madridu zapisala predsednica zveze An Hermans.

Ker se pri Inštitutu dr. Antona Korošca še kako dobro zavedamo problematike demografije in staranja prebivalstva, nenazadnje smo v preteklem letu na to temo v sodelovanju z Wilfried Martens centrom za evropske študije izpeljali tudi projekt Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi in v letošnjem letu izdali istoimenski zbornik, v nadaljevanju navajamo prevod celotne resolucije , ki naslavlja potrebo po dostopu in udeležbi v digitalnem svetu za vse, še pred tem pa uvodno misel predsednika Zveze upokojencev pri SLS, Antona Bogataja.

Predsednica Evropske zveze seniorjev (ESU) An Hermans. Vir slike: Facebook stran An Hermans.
Predsednica Evropske zveze seniorjev (ESU) An Hermans.
Vir slike: Facebook stran An Hermans.

Anton Bogataj, predsednik ZU pri SLS: uvodne misli

Pred dobrimi tremi desetletji je Generalna skupščina Združenih narodov izbrala prvi oktober za spominski dan v čast starejšim generacijam. To je pomenilo priznanje ljudem, ki so po koncu svoje delovne dobe še vedno sredi življenja in pomagajo mlajšim generacijam.

A vendar tudi sami potrebujejo pomoč, srečujejo se s težavami, ki so povezane s starostjo.

S tem namenom je bila leta 1995 ustanovljena Evropska zveza seniorjev (ESU) s sedežem v Bruslju. Vanjo so vključene seniorske organizacije iz 27 držav članic. Z njimi aktivno sodeluje tudi Zveza upokojencev pri SLS.

Svoja priporočila ESU potrjuje na kongresih. Izbira aktualne teme, ki pestijo starejše generacije. S podporo Evropske ljudske stranke se trudi in poziva države članice EU in regije, da naj posvetijo vso skrb ranljivim osebam, tistim, ki živijo pod pragom revščine in starejšim, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Je neke vrste vest Evrope.

Leta 2013 so npr. sprejeli odmevno Bruseljsko deklaracijo o demografiji. »Demografske spremembe ne pridejo čez noč, ko pa pridejo, pokažejo svojo moč!«, je takrat v uvodu zapisala kanclerka Angela Merkel. Takrat in danes se srečujemo z odločilnim vprašanjem demografije, ki je velik problem držav Evropske unije.

Nedavni kongres ESU v Madridu je bil posvečen 25-letnici ustanovitve zveze. Nosilna tema je bila digitalizacija in pravice starejših. Razvoj družbe in moderne digitalne tehnologije usmerja in spreminja vsakdanje življenje starejših, ki ugotavljajo potrebo po učenju in izobraževanju za potrebe lažjega sporazumevanja.

Starejši imajo pravico do sodelovanja in uporabe, ker biti obveščen je osnovna pravica človeka v demokratični družbi v kateri se bo počutil enakopravno, varno in spoštovano.

Pri tem gre tudi za enakopravno digitalno izobraževanje. Vse starostne skupine naj bi imele dostop do izobraževalnih ustanov in do nabave tehničnih pripomočkov. To je še posebej pomembno v našem času, ko nam epidemija covida-19 usmerja življenje. Mnoge zdravstvene, kulturne, izobraževalne, oskrbovalne potrebe so dosegljive samo preko modernih informacijskih sredstev. Človek je postavljen v središče digitalnega sveta in nujno potrebuje osnovna tovrstna znanja.

Pandemija svetovnih razsežnosti je nam spremenila način življenja in nam odprla oči ob ugotovitvi, da se je svet spremenil. Moramo se prilagoditi, če želimo iti z njim v korak.

Izhodišča in delovanje Evropske seniorske organizacije so v skladu s programom Zveze upokojencev pri Slovenski ljudski stranki. Stoletna zgodovina SLS govori o njenem stalnem zavzemanju za demokratizacijo javnega življenja, socialno pravičnost, svobodo idej na osnovi krščanskega kulturnega izročila ter političnega delovanja v korist slovenskega naroda. V njenih vrstah so bili in so še pomembni možje, ki so soustvarjali slovensko zgodovino in v novejšem času odigrali pomembno vlogo pri vodenju slovenske države.

Predsednik Zveze upokojencev pri SLS Anton Bogataj. Vir slike: SLS.
Predsednik Zveze upokojencev pri SLS Anton Bogataj.
Vir slike: SLS.

Zato Zveza upokojencev pri SLS  po svojih organizacijskih možnostih sodeluje pri vprašanjih, ki so življenjskega pomena za pravice in dostojanstvo starejših doma in na evropski ravni.

Resolucija ESU: Na poti k aktivni in konkurenčni udeležbi v odporni in digitalni družbi za vse

Medijska in informacijska pismenost je nuja za vse starostne skupine

Uvod

Z leti je digitalna tehnologija spremenila naš svet in način našega življenja. V času nedavne pandemije covida-19 so bili bolj kot kadarkoli prej ključni digitalni podatki, digitalna komunikacija in vse vrste digitalnih orodij. Neizogibno je bilo, da smo vsi postali del te digitalne preobrazbe in zato je digitalno izobraževanje v digitalni dobi postalo kategorični imperativ.

Jasno je postalo, da je treba dostop do interneta obravnavati kot »skupno dobro«, enako pomembno za javno dobro kot električna energija ali voda. Ko je pandemija zajela Evropo, je bil internet ključni za dostop do informacij, učenja, trgovine, dela na daljavo, nakupovanja, iger in drugih oblik prostočasnih dejavnosti.

Dostop do interneta je bil ključen tudi za komunikacijo z ljubljenimi, praznovanja, slovesnosti, pridobivanje informacij o zdravju in storitvah. Digitalna povezljivost in pogosta uporaba interneta nista bili nujni le na poklicnem področju, temveč se je pojavila potreba, da je vsak vključen v uporabo interneta in v digitalno dobo.

Pa vendar ta še ni realnost za vse, ki bi ga potrebovali, zlasti za precej veliko skupino starejših. Povečana uporaba digitalnih orodij je pokazala priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija, hkrati pa je izpostavila ranljivost naših družb v povezavi z novimi oblikami socialne neenakosti, tj. digitalne izključenosti.

Starejši ljudje so pogosto med tistimi, ki niso v celoti vključeni v koristi, ki jih prinaša digitalizacija, ostajajo brez povezave ali na svojem domu nimajo dostopa do širokopasovnih storitev iz različnih razlogov. To izpostavlja starejše večjim tveganjem socialne izključenosti, saj sta digitalna izključenost in socialna izključenost močno prepleteni. Univerzalna odgovornost je varovanje človekovih pravic vsakega človeka, vključno s pravico do komuniciranja preko spleta ali neposredno ter udeležbo v družbi.

Ta digitalna preobrazba je morda šele začetek. Še veliko bo digitalnih inovacij, ki bodo vplivale na svet in naše vsakdanje življenje. S tem, ko bo vse več informacij prehajalo v digitalno obliko, bodo naši državljani vse bolj doživljali digitalno preobrazbo pri svojem delu in življenju.

Zato se je Evropska zveza seniorjev (ESU) intenzivno ukvarjala s temo digitalizacije. V nedavni izjavi na temo »Starejši in digitalna vključenost v današnjo informacijsko družbo« z dne 23. marca 2021, ESU poziva vlade in zainteresirane deležnike, naj spodbujajo in vzpostavijo potrebna orodja za razvoj zaupanja vrednih digitaliziranih družb in vključitev vseh – to v celoti vključuje tudi starejše generacije.

Vsakdo se ima pravico dostojno starati, deliti svoje izkušnje in razvijati sposobnosti za sodelovanje na vseh področjih družbe, tudi v nenehno spreminjajočem se svetu digitalne preobrazbe. ESU je s svojimi članskimi združenji pripravljena spodbujati in ustvarjati potrebne zmogljivosti v svojih življenjskih okoljih, da bi svojim sodržavljanom omogočila, da optimizirajo svoje zmogljivosti, zlasti na področju digitalnih in medijskih spretnosti, da se bodo lahko soočili z izzivi, ki jih prinaša digitalna preobrazba, in izkoristili priložnosti povezljivosti v današnji družbi.

V tej resoluciji izpostavljamo potrebo po omogočanju medijske in informacijske pismenosti za vse. Dostop do interneta in zahteve po osnovnih medijskih in informacijskih veščinah so prvi koraki za uporabo in razumevanje digitalne komunikacije v zasebnem in javnem prostoru ter za boj proti nedavnemu porastu internetnih goljufij, napačnih informacij, lažnih informacij, sovražnega govora in spletnega nadlegovanja.

Na začetku na kratko povzemamo nekatere nedavne razvojne politike, ki se dotikajo starejših in digitalizacije. V nadaljevanju izpostavljamo svoje pomisleke in predloge za vključitev starejših kot ciljnih skupin v promocijo medijske in informacijske pismenosti. Seveda ne smemo pozabiti, da igrajo pri tem pomembno vlogo ne le države in oblasti na več ravneh, ampak tudi javni in zasebni deležniki ter združenja civilne družbe, vključno z ESU.

Digitalizacija lahko ponudi rešitve za številne izzive, s katerimi se soočajo Evropa in Evropejci. V središču digitalizacije mora biti človek. Vir slike: Pixabay.
Digitalizacija lahko ponudi rešitve za številne izzive, s katerimi se soočajo Evropa in Evropejci. V središču digitalizacije mora biti človek.
Vir slike: Pixabay.

Digitalna Evropa, usmerjena k ljudem

Digitalizacija lahko ponudi rešitve za številne izzive, s katerimi se soočajo Evropa in Evropejci. Z nadaljnjim zagonom povezanim s pandemijo covida-19 si EU prizadeva pospešiti tehnološki premik. Varovanje vrednot EU ter temeljnih pravic in varnosti državljanov so bistveni elementi digitalne preobrazbe.

Digitalizacija je bistveni del odziva EU na gospodarsko krizo, ki jo je povzročil covid-19. Zaradi pandemije je nuja po pospešitvi digitalne preobrazbe v Evropi še toliko večja.

V skladu s prejšnjimi možnostmi in načrti ter glede na ogromne spremembe, ki jih je prinesel covid-19, je EU nedavno uvedla več načrtov. Ena izmed šestih široko zastavljenih prednostnih nalog Evropske komisije je Evropa, pripravljena na digitalno dobo.

Vizija temelji na strategiji za oblikovanje evropske digitalne prihodnosti, ki ostaja temeljni okvir. Evropska komisija je opredelila ambicije EU, da bo izvajala politike digitalizacije, ki posameznikom in podjetjem omogočajo, da se premaknejo v smeri obrnjeni k ljudem, v smeri trajnostne in uspešnejše digitalne prihodnosti, kjer nihče ne bo prezrt.

Digitalna preobrazba EU se vrti okoli štirih glavnih stebrov: veščine, oblasti, infrastruktura in gospodarstvo. Prvi cilj, izražen kot digitalno pismena populacija (vsaj 80 % vseh odraslih bi moralo imeti do leta 2030 osnovne digitalne veščine), je zelo pomemben in ga pozdravljamo, vendar pogrešamo omembe starostnih skupin. V ESU menimo, da je treba ljudem v postpoklicni fazi življenja pomagati pri pridobivanju veščin digitalne pismenosti, tako kot pri vseh drugih starostnih skupinah. Tudi vključevanje ljudi, starejših od 70 let, sledi nujni potrebi po vključitvi vseh starostnih skupin v izobraženo populacijo.

Digitalno pismenost v našem času je treba obravnavati kot enega ključnih segmentov, kot so branje in pisanje, odpiranje okna v svet, ponujanje znanja in informacij ter kultura in zabava v skladu z individualnimi interesi in zahtevami vsakega državljana.

Za krepitev digitalnih spretnosti in digitalnih kompetenc je predsednica Komisije Ursula von der Leyen leta 2019 že objavila Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (2021–2027). Akcijski načrt, ki ga je kolegij komisarjev sprejel 30. septembra 2020, je dolgoročna politična pobuda za podporo trajnostnemu in učinkovitemu prilagajanju sistemov izobraževanja in usposabljanja držav članic EU digitalni dobi, ki ponuja strateško vizijo za kakovostno, vključujoče in dostopno evropsko digitalno izobraževanje ter obravnava izzive, ki jih je prinesla pandemija covida-19.

Pozdravljamo te pobude EU, ki uvajajo možnosti za povečano kakovost in količino poučevanja o digitalnih tehnologijah. Toda skoraj vse politične pobude in ukrepi so povezani z vidiki gospodarskega življenja, življenjskim okoljem moških in žensk v času poklicnega udejstvovanja, formalnemu izobraževanju in usposabljanju, ki se osredotoča na izboljšanje individualnih kompetenc in zaposljivosti ter optimizacijo poklicnega in gospodarskega življenja.

Človekove pravice, udeležba in dobro počutje starejših v digitalni dobi

Načelo »vseh«, ki potrebujejo dostop do digitalne tehnologije, je priznano v nedavnih sklepih Sveta EU, vendar konkretni ukrepi za starejše in ranljive skupine pogosto manjkajo.

Zlasti zanimivi in kot temelj za nadaljnje ukrepanje EU so sklepi Sveta EU, povezani s človekovimi pravicami, udeležbi in dobrem počutju starejših v digitalni dobi, sprejeti 12. oktobra 2020 pod nemškim predsedovanjem. Sklepi tria predsedstev (Nemčija, Portugalska, Slovenija) decembra 2020 so nadaljevanje teh splošnih perspektiv. Trio predsedstev poziva k (točka 10): »Zmanjševanje digitalnega razkoraka med mlajšimi in starejšimi generacijami ter med starejšimi ženskami in moškimi, in sicer s krepitvijo različnih oblik izobraževanja in usposabljanja, možnostmi vseživljenjskega učenja in razvojem spretnosti«. V teh dokumentih in v skoraj vseh mednarodnih dokumentih o digitalizaciji je vključeno načelo »digitalne vključenosti za vse«. Tudi v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje je začrtana in spodbujana potreba po digitalni pismenosti, vendar sta strategija in akcijski načrti skoraj v celoti povezana s formalnim poučevanjem in izobraževanjem, pri čemer je velik poudarek na izboljšanju individualnih kompetenc in zaposljivosti. Manjka pa konkretna analiza težav, s katerimi se soočajo starejši pri vključevanju v digitalno učenje in v digitalno družbo.

Posledično sodelovanje med evropskimi in nacionalnimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo v zvezi z evropskimi temeljnimi pravicami, lahko močno vpliva na to, kakšen učinek bo zakonodaja EU o digitalizaciji imela na starejše prebivalstvo.

Vse institucije EU in vse države članice morajo zagotoviti, da imajo vsi državljani koristi od digitalizacije, da so usposobljeni za digitalno družbo in da lahko uveljavljajo svoje pravice tako na spletu kot tudi v fizičnem okolju – kar je še posebej pomembno za starejše ljudi, tako kot tudi za revnejše skupine prebivalstva in ljudi, ki živijo na oddaljenih, nedigitaliziranih območjih. EU deli te ambicije in politične strategije z drugimi mednarodnimi institucijami (UNESCO, UNECE, Svet Evrope …) pri prevzemanju odgovornosti za varstvo človekovih pravic, vključno z izboljšanjem digitalnih veščin. Nedavno so se države članice Sveta Evrope (konferenca z naslovom Umetna inteligenca – inteligentna politika: izzivi in priložnosti za medije in demokracijo, 10. in 11. junija 2021) zavezale k varovanju človekovih pravic v novi digitalni družbi, v kateri imajo ljudje dostop, možnost uporabe in razumevanja novih medijev in digitalnih tehnologij, kritično razmišljajo, analizirajo informacije in se na podlagi teh tudi odločajo. Želeli so zagotoviti, da imajo ob vsakem času »starejši in druge ranljive skupine na voljo znanje, veščine in ozaveščenost v povezavi z varnim in informiranim dostopom in uporabo digitalnih storitev ter njihovimi pravicami v digitalnem okolju«.

Če starejšim ne bo omogočen dostop do tehnologije in potrebnega usposabljanja, bodo izključeni iz družbe, kar bo poslabšalo že tako zaskrbljujoč trend izolacije in osamljenosti med številnimi starejšimi državljani.

Ustvarjanje zaupanja v proces digitalizacije in v delujoče demokratične sisteme nadzora lahko prepriča ljudi, ki se bojijo nevarnosti in negativnih vplivov na zdravje ali družbeno življenje. Zaradi tega je nujno, da vlade in odgovorne institucije vsem državljanom predstavijo ustrezne koristi in širši družbeni interes digitalnih dosežkov. To vključuje velik napredek v telemedicini, pa tudi v umetni inteligenci in internetu stvari, ki ponuja rešitve zlasti za starejše in tiste, ki potrebujejo nego, ter jim omogoča, da ostanejo čim dlje v domačem okolju.

Na enaki ravni pomembnosti ESU poziva vse starejše državljane v Evropi, naj sprejmejo digitalno dobo in se vključijo v učenje, usposabljanje in uporabo novih tehnologij, da bodo lahko v polnosti izkoristili najboljše možne koristi za svoje življenje. Organizacije članice ESU so lahko v veliko podporo pri motiviranju in vključevanju starejših v svojih matičnih državah.

Poleg tega pozivamo institucije na nacionalni in mednarodni ravni, od vlad do občin, od javnih do zasebnih, od industrije do gospodarstva, naj zagotovijo papirnate in/ali druge komunikacijske in informacijske načine za vse, ki jih potrebujejo.

Mediji in informacije: temelj demokratične družbe

Svoboda izražanja, na spletu in v fizičnem življenju, je eden od osnovnih predpogojev za napredek v demokratični in pluralistični družbi. Mediji imajo temeljno vlogo, saj so temeljni vir brezplačnih informacij, platforma razprav in posvetovanja, pomagajo pri obveščanju in opolnomočenju državljanov, krepijo preglednost in demokratično odgovornost, pogosto so tudi v vlogi javnega nadzornika.

Obsežna digitalizacija v zadnjih letih je močno vplivala na medijsko pokrajino ter uveljavljanje svobode izražanja in drugih človekovih pravic. Iskalniki in platforme družbenih medijev so v veliki meri prevzeli vlogo tradicionalnih medijev. Glavni akterji so ustvarili okolje, ki predstavlja plodno podlago za naraščajoč pojav propagande in dezinformacij. Pomanjkanje preglednosti, sovražni govor in družbena polarizacija ustvarjajo medijsko okolje ‘neurejenih podatkov’.

Hkrati se v digitalni dobi povečujejo grožnje za temeljne pravice, demokracijo in pravno državo. Veliki segmenti javnosti se obračajo na družabne medije kot svoj glavni vir informacij in so v množici neurejenih podatkov ranljivi. Varovanje pravice do svobode izražanja je pogosto podvrženo napadom. Boj proti temu fenomenu napačnih informacij (lažnih novic) ni pomemben le za področje človekovih pravic, ampak je tudi temeljni dejavnik pri obrambi načel pravne države in demokracije. Je del zaščite pravic državljanov do raznolikosti informacij, da se lahko ozaveščeno odločajo, kar je gradnik pluralistične in demokratične družbe. Svoboda medijev, raznolikost medijske krajine, neodvisnost in varnost novinarjev, vpliv naraščajočih pojavov propagande, sovražnega govora in dezinformacij niso povezani le z vlogo novinarjev in proizvajalcev novic. Zadevajo vse člane družbe kot ključne prvine temeljnih pravic v Evropi.

Pravica do vključenosti v digitalizirano družbo

Medijsko in informacijsko izobraževanje bi moralo enako obravnavati vse člane družbe in vse politike v ta namen morajo temeljiti na enaki vrednosti vseh ljudi brez diskriminacije. Moralo bi biti del učnih načrtov v šolah, se nadaljevati skozi celotno delovno obdobje kot del vseživljenjskega učenja in biti vključeno kot cilj v kampanje obveščanja javnosti in priložnostne učne situacije. Oblasti na vseh ravneh, mediji, združenja civilne družbe, vse zainteresirane strani se morajo počutiti odgovorne, da vsem zagotovijo potrebna orodja za izkoriščanje potenciala medijev in informacij. Digitalne učne strategije bi morale biti sestavni del pristopa k izobraževanju, ki se osredotoča na starostno ustrezne pristope k izobraževanju, z vzdrževanjem osebnega stika med otroki, učenci in učitelji, ob upoštevanju, da starejši potrebujejo ustrezne in ciljno usmerjene politike, brez katerih bodo zaradi digitalne preobrazbe verjetno najbolj trpeli.

Digitalne spretnosti presegajo potrebe trga dela. Ljudem vseh starosti ponujajo priložnosti za udeležbo v družbi in omogočajo ljudem večjo vlogo pri političnem odločanju (na primer digitalna platforma: Konferenca o prihodnosti Evrope). Zagotavljati morajo pravice in priložnosti za osebno izpopolnitev ter podpirati osebno odpornost, kritično razmišljanje in inovacijski potencial.

Za vsakega posameznika je izredno pomembno, da:

  • ima dostop do interneta; množična širitev tehnične infrastrukture je pomemben pogoj za ustvarjanje potrebne infrastrukture za razvoj in povezovanje s podeželjem za decentralizirane proizvodne zmogljivosti (širokopasovne povezave); brez širokopasovne pokritosti po vsej Evropi – tako v mestnih kot na podeželskih območjih – ne bo uspešne digitalizacije;
  • razvija tehnične, kognitivne in socialne veščine ter kompetence, ki vsem omogočajo razumevanje, kritično analizo in vrednotenje medijskih vsebin;
  • razvija sposobnost varovanja svoje zasebnosti v javni sferi;
  • sprejema premišljene odločitve na podlagi kritične analize vsebine ter medijev in okolja;
  • razume etične posledice medijev in novih tehnologij ter ustvarjanja vsebin v novem medijskem okolju.

Z ustreznimi pobudami za krepitev zmogljivosti morajo EU, vlade in vse zainteresirane strani podpreti razvoj medijskih in informacijskih kompetenc pri starejših. Starejši imajo pravico sodelovati na vseh področjih družbenega življenja in v celoti razviti svoje sposobnosti. Prav tako imajo pravico do življenja in staranja brez stereotipov, povezanih s staranji ali drugih diskriminatornih opažanj. Ko potrebujejo pomoč pri uresničevanju te pravice, so v trajno spreminjajočem se družbenem kontekstu vlade odgovorne za odpravo ovir in podporo starejšim članom družbe, da se lahko vključijo v to trajno spreminjajočo se družbo. Starejši so na to pripravljeni. Toda za oblikovanje in organizacijo teh pobud niso odgovorne zgolj vlade. Tudi nevladna združenja imajo pomembno vlogo. ESU bo zgradila skupno strategijo o izmenjavi dobrih praks in o tem, kako podpirati prostovoljne pobude vseživljenjskega učenja v smeri digitalne pismenosti.

Digitalizacija: Vključitev ustreznih ciljev in pobud za starejše v politike povezane z  digitalizacijo je ključna. Raziskave raziskave o uporabi digitalnih orodij in znanje o digitalizaciji morajo vključevati vse starostne skupine.  Vir slike: Siol.net. Foto: Simbioza.
Digitalizacija: Vključitev ustreznih ciljev in pobud za starejše v politike povezane z digitalizacijo je ključna. Raziskave raziskave o uporabi digitalnih orodij in znanje o digitalizaciji morajo vključevati vse starostne skupine.
Vir slike: Siol.net. Foto: Simbioza.

Vključitev ustreznih ciljev in pobud za starejše v politike povezane z  digitalizacijo

Obvladovanje digitalne tehnologije je postalo bistveni del polne vključenosti v družbo. Če starejšim ne zagotovimo dostopa do storitev in usposabljanja na področju tehnologije, se bo povečalo tveganje socialne izključenosti in osamljenosti ter občutek negotovosti ali dezorientacije.To lahko celo ogrozi gospodarsko in politično stabilnost držav članic EU. Digitalna vključenost je ključni predpogoj za povezljivost in možnost sodelovanja ter prispevanja k družbi. Nacionalne vlade v Evropi morajo to omogočiti svojim državljanom. Ponudniki digitalnih storitev in zainteresirane strani morajo ustvariti prostor za dostop in učenje vseh generacij, vključno s starejšimi in ranljivimi skupinami ter vse večjim številom ljudi z boleznimi, ki vplivajo na spomin.

Evropski politiki se močno priporoča, da v svoje prihodnje načrte vključi konkretne ukrepe za starejšo populacijo, na primer opremljanje stanovanj za starejše s prenosnimi računalniki ali tablicami (kot se to počne v šolah), namestitev širokopasovnih omrežij in omrežij Wi-Fi v vseh institucijah, v katerih starejši državljani živijo ali delujejo.

To mora vključevati vsa območja in regije v Evropi – tako mestna kot podeželska.

EU je tudi pozvana k razvoju konceptov za spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti, da bi skupaj obvladali zahteve nove digitalne dobe .

V ESU smo prepričani, da za aktivno in kompetentno udeležbo, vključitev starejše generacije ni le pravica vsakega posameznika, temveč predstavlja tudi prednost za družbo kot celoto. V demokraciji družba, ki starejše pusti ob strani, ne more biti odporna. Na primer, generacije, starejše od 60 let, so najštevilčnejše starostne skupine volivcev na vseh volitvah. Prav tako pa predstavljajo tudi pomembno skupino potrošnikov, ki vpliva na okrevanje in globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva v prihodnosti.

Zato ESU poziva in zahteva:

  • da raziskave o uporabi digitalnih orodij in znanje o digitalizaciji ne vključujejo le starostnih skupin do starosti 70 ali 75 let, ampak je treba vključiti vse starostne skupine; in da je treba izključitev starejših oseb iz raziskav razumeti kot predsodke o staranju;
  • da Bela knjiga o demografskih spremembah, ki jo je napovedala podpredsednica Komisije D. Šuica, vključuje posebne in obsežne možnosti digitalnega izobraževanja za starejše; Evropska komisija kot še nikoli doslej poudarja osrednji pomen usmerjenih politik v povezavi s staranjem in poziva države članice, naj sledijo temu trendu – ESU kot aktivni partner v civilni družbi to tudi z veseljem podpira;
  • da bodo ustrezne pobude, ki so predstavljene v napovedanem akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (glej Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, 2021–2027, prednostna naloga 2, akcija 10), usmerjene v formalno izobraževanje, učne načrte in usposabljanje učiteljev v šolah in ustanovah za formalno učenje; sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti skupaj s prostovoljnimi pobudami zagotovo lahko ponudi raznolike priložnosti za medsebojno učenje;
  • Evropska komisija bi morala spodbujati in pospeševati vsako državo članico pri merjenju digitalne pripravljenosti in potreb njenega starejšega prebivalstva ter oblikovati in uvajati ciljno usmerjene programe za nadgrajevanje / prekvalifikacijo, ki najbolje ustrezajo individualnim potrebam vsake posamezne države. To bo zagotovilo vključevanje in socialno vključenost;
  • vse to bi moralo čim prej voditi v širok postopek za pobude na različnih ravneh oblasti in v civilni družbi, lahko pa bi postalo tudi del parametrov evropskega semestra.

Zaključek

Za globalne pobude za spodbujanje medijske in informacijske pismenosti bi se morala Evropa osredotočiti na letni Svetovni teden medijev in informacij, ki ga UNESCO usklajuje od leta 2012. (V letošnjem letu bo ta teden potekal od 24. do 31. oktobra.) Poudarja pomen medijske in informacijske pismenosti kot dela upravljanja medijev in komunikacij ter kot del pravice do izobraževanja. ESU poziva vse zainteresirane strani, naj prevzamejo pobude za opolnomočenje ljudi vseh starosti in zagotovijo pravice starejših do največje možne udeležbe v današnjih digitalnih družbah. Digitalna pismenost je bistvena za vse države in državljane ter nepogrešljiva za razvoj in razumevanje tveganj in priložnosti digitalne tehnologije. To je skupna odgovornost:

Nikogar ne smemo pustiti ob strani!

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice