Kako resno jemati dvig cen energentov?
Zima je pred vrati, jesen je že opravičila svoje ime in mrzli dnevi so že stalnica. Večino gospodinjstev je začelo z ogrevanjem in kaj kmalu naletelo na zagato. Pa ne samo gospodinjstva, tudi podjetja. Cene energentov – tako zemeljskega plina kot elektrike – strmo rastejo.
Tako je že kar nekaj podjetij z energenti svoje uporabnike obvestilo o tem, da bodo postavke na položnicah višje. Marsikatero podjetje pa je že moralo zakupiti dražja elektriko in plin.
Preberite tudi:
Kaj torej dvig cen pomeni tako za nas potrošnike, kot za podjetja. Logika sicer gre nekako v smeri, da na koncu bomo vsi plačali za dvige. Da je to neizbežno se je vedelo že nekaj časa, če so ljudje le želeli slišati. Zaradi covida se je marsikaj spremenilo, ustavilo. Posledice tega pa bodo vidne še dolgo.
Cene energentov, proizvodnja, dobava – vse je med seboj močno povezano, kar pa vodil le v pomanjkanje in na koncu tudi v svetovno pomanjkanje, ne samo tehničnih izdelkov in izdelkov za dom, ampak tudi do pomanjkanje živeža.
Vir slike: Splet
Na kaj vse vpliva cena energentov?
Ministrstvo za infrastrukturo meni, da pri industriji strošek električne energije pomeni le okoli odstotek vseh stroškov ali celo manj. S čimer se podjetniki nikakor ne strinjajo. Neposredno s stroški podjetja raste tudi cena izdelkov, ki jo podjetniki dajo na trg.
Iluzorno je pričakovati, da bo podjetnik, ki prodaja trgovini kruh za evro, ter ima od tega 50 centov stroškov, ki se mu bodo zdaj podražili, šel sebi v škodo. Teoretično bo potem kruh trgovini prodal za 1,10 evra. Trgovec, ki je ta isti kruh postavil na police za dva evra, bo tudi imel večje stroške. Ker konec koncev nekdo mora ogrevanje v trgovini plačati, tudi le-ta ne bo šel sebi v škodo. Torej bo teoretično kruh na police dal z višjo ceno, npr. 2,20 evra.
Grobo rečeno, tisti odstotek za katerega meni ministrstvo, da je zanemarljiv, bo udaril po žepu tistih, ki že zdaj bijejo bitko za preživetje.
Podjetniki ocenjujejo, vsaj ti, ki imajo vse dobavitelje v Evropi, da se bo vpliv podražitev v materialih na koncu znašal dobrih 20 odstotkov. Največje podražitve se pričakujejo pri lesu, steklu in aluminiju, pa tudi nekaterih materialih iz plastičnih mas.
Pritisk višanja cen vhodnih surovin, embalaže, energentov, predvsem višje cene žit – koruze, soje in pšenice, ki so se na mednarodnih borzah dvignile za približno 50 odstotkov, olja pa tudi za sto odstotkov, močno vpliva tudi na pridelavo in predelavo mesa.
Energetska kriza zaradi podražitev že sili nekatera podjetja v ustavitev proizvodnje. Posledično, pa tudi zaradi covida-19 so velike težave z dobavami. Marsikateri avtomobilski gigant je moral zaustaviti svojo proizvodnjo, ker preprosti ni več čipov, ki jih potrebujejo.
Vir slike: SURS
Kaj načrtuje Evropska unija?
Neformalna razprava na posvetu Zahodni Balkan je predsednik evropskega sveta Charles Michel govoril tudi o cenah energentov. Menil je da jih je treba vzdrževati na minimumu. Kaj točno to pomeni bo jasno na poglobljeni razpravi o cenah oziroma energetski krizi evropskega sveta 21. in 22. oktobra 2021. Upamo lahko, da se ne bo scenarij Anglije razširil po vsej Evropi.
V tem tednu naj bo o energetski krizi razpravljala evropska komisija. Predstavljen naj bi bil nabor ukrepov s katerimi bi članice lahko sebi najustrezneje ublažile breme visokih cen energentov za gospodinjstva in podjetja.
V naboru naj bi bila predstavljena možnost neposredne podpore gospodinjstvom. Takšen ukrep je napovedala Francija, ki naj bi 5,8 milijona gospodinjstvom z majhnimi dohodki namenila enkratno pomoč v vrednosti sto evrov. Francoska vlada je celo že napovedala, da bo ustavila vsako zvišanje cen plina za gospodinjstva in znižala davke na elektriko.
Omenja se tudi možnost prilagoditev na področju davkov oziroma dajatev. Primer takih prilagoditev je Španija, kjer bodo male odjemalce, med katerimi je tudi precej MSP, do konca leta oprostili prispevka na proizvodnjo energije. Hkrati so s stališča DDV energente začasno prestavili v skupino proizvodov, za katere velja znižana stopnja v višini deset odstotkov, medtem ko se zdaj zanje plačuje redna stopnja v višini 21 odstotkov. Španija je med drugim tudi omejila dobičke elektropodjetij.
Več članic- Italija, Španija in tudi Bruselj je pozvalo, naj se za nakup energentov uvede enotno platformo, podobno kot pri nakupu cepiv in zaščitne opreme med korono, hkrati pa naj se vzpostavijo skupne strateške plinske rezerve.
Kaj in če kaj sploh bodo vodilni ukrenili v Sloveniji še ni znano. Jasno je le, da so se cene življenjskih potrebščin v septembru 2021 na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 %. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 3,1 %, cene storitev pa za 1,2 %. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 4,2 oz. 2,9 %. K letni inflaciji pa so v septembru 2021 prispevali največ, 1,2 odstotne točke, dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. V povprečju višje kot pred letom dni so bile tudi cene gostinskih storitev (za 5,8 %) in letno inflacijo zvišale za 0,3 odstotne točke.
