Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Madžarska mobilizacija

V tistih dneh so v Slovencu poročali, da se Madžarska še vedno ni odrekla svoji nameri, da doseže odcepitev Slovaške od Čehoslovaške republike in njeno priključitev Madžarski državi.

V ta namen so pričeli z mobilizacijo vseh prebivalcev moškega spola do 36. leta – tako se je glasila uradna izjava. Na plano pa so prišle tudi novice o tem, da skrivaj mobilizirajo tudi starejše letnike pod okriljem različnih izgovorov.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu

Pred 100 leti v Slovencu

Vzdolž čehoslovaške meje so razvrstili svoje čete, ki so pričele s kopanjem strelskih jarkov. »Mažarska je na vojsko popolnoma pripravljena.«

Pred podpisom Trianonske pogodbe z Madžarsko 4. junija 1920. Vir slike: Wikipedia.
Pred podpisom Trianonske pogodbe z Madžarsko 4. junija 1920.
Vir slike: Wikipedia.

Podaljšanje delovnega časa na Poljskem in želje po monarhiji v Nemčiji

Na eni izmed skupščin v Nemčiji je vodja nemških nacionalistov izjavil ostro nasprotovanje trenutni vladi in takratnemu kanclerju dr. Wirthu. Dejal je, da je cilj njegove stranke obnovitev monarhije.

Na Poljskem pa je finančni minister predlagal podaljšanje delovnega časa iz 8 na 12 ur, z namenom izboljšanja gospodarskega stanja v državi. Socialdemokrati so temu močno nasprotovali, prav tako je bila glede tega razdeljena tudi vlada sama. Tako se je tudi pričakovalo, da predlog ne bo sprejet.

Vojaško stanje po svetu

Ameriški medij Chicago Tribune je objavil vojaško stanje držav po svetu. Tako so ljudje izvedeli, da je bila na prvem mestu Kitajska z 1.370.000 vojaki, sledila pa ji je Francija z 1.034.000 možmi. Anglija je imela na voljo 740.000 oboroženih mož, na zadnjem mestu pa je bila Nemčija s približno 100.000. Združene države Amerike so se pojavile na predzadnjem mestu, razpolagale pa so s 170.000 vojaki.

Jugoslavije ne seznamu ni bilo, je pa podatke dodal Slovenec, izgledali pa so tako: 170.000 vojakov in 2000 marincev. Omenjene številke so obravnavali tudi na konferenci v Washingtonu, ki se je dotikala svetovne razorožitve.

Padec jugoslovanske valute

Že kar nekaj časa je v tistih mesecih vladala nejevolja v finančnih krogih, saj je jugoslovanska krona na borzi v Zürichu skozi celotno zadnje leto konstanto padala. Proti koncu leta 1921 se je cena 1 krone gibala okoli 0,02 švicarskega franka.

Iz demokratskih krogov so prihajali močni pozivi k spremembi poti tako notranje kot zunanje politike, saj bi v nasprotnem primeru bil vsesplošni finančni zlom neizogiben.

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar. Vir slike in besedila: Belokrajnski-muzej.si.
Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.
Vir slike in besedila: Belokrajnski-muzej.si.

Očitki pa so leteli tudi proti takratnim vodilnim evropskim državam: »Splošna nevolja in razburjenje vlada proti ententnim državam, predvsem proti Franciji, ki nas hoče napraviti v gospodarskem oziru popolnoma za svojo kolonijo.«

Shod stranke SLS in albanska situacija

Na shodu stranke SLS v Št. Vidu pri Ljubljani, ki se ga je udeležilo približno 500 udeležencev, so razpravljali o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih. Govorili so o davčnem vijaku, reviziji ustave, o cerkvi in šoli, dr. Anton Korošec pa je komentiral albansko vprašanje.

Dr. Anton Korošec. Vir slike: Splet.
Dr. Anton Korošec.
Vir slike: Splet.

»Zaradi dogodkov ob albanski meji jo treba, da se nujno skliče narodna skupščina. Četudi bi na jugu, kar vsi želimo, ne prišlo do resnih spopadov, je treba, da nam odgovorna vlada, in ne nezanesljivi presbiro, vendar enkrat pove, kaj se tam doli godi. Že tri leta stojimo oboroženi ob albanski meji. Izvrgli smo že nad milijardo dinarjev, podkupovali in izigravali albanska plemena, a do miru in ugodnega rezultata ne pridemo. Ako bi ta denar uporabili, da kupujemo za Albance kruha in druga živila, storili bi vsaj nekaj dobrega in si gotovo pridobili prijateljstvo albanskega naroda. A sedaj mučimo svoje vojaštvo, zapravljamo denar in ne pridemo na zeleno vejo. Celo napram majhni Albaniji se je izkazala diplomacija za totalno nesposobno. Potrebno je, da jo narodna skupščina postavi pred svoj sodni stol.«

Medtem so iz Albanije prihajale novice, da se je v glavnem mestu zbralo še dodatnih 5000 mož, ki so jih oborožene poslali na severno fronto, največ v dolino Drina, kjer so potekali krvavi boji z jugoslovanskimi četami. Na jugu so Albanci zavarovali mejo z utrdbami in strelskimi jarki.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice