Naprej na vsebino

Na sejmu Narava-zdravje prof. dr. Pohleven o predelavi lesa z višjo dodano vrednostjo

V sredo, 20. 11., je po dveletnem premoru vrata ponovno odprl sejem, ki temelji na dolgoročnih trendih povečevanja ekološke zavednosti in pomembnosti zdravega načina življenja za zdrav življenjski slog, 51. sejem Narava-zdravje. Program tridnevnega sejma je pester in zajema vse od brezplačnih preventivnih meritev, zdrave, lokalne hrane, pridelane na slovenskih kmetijah, predstavitve slovenskih avtohtonih živalskih pasem, odgovorne skrbi za psa ali mačko do izmenjave rastlin, ki jih ne potrebujemo več, animacijskih ustvarjalnih kotičkov za otroke, razstave gob, vsestranske rabe zelišč za boljše počutje in še veliko več.

Pester pa je tudi nabor dogodkov spremljevalnega programa. Dva izmed dogodkov je organiziralo tudi gibanje Povežimo Slovenijo, ki se tudi še tokom današnjega dne na sejmu predstavlja s stojnico. Včeraj je na osrednjem odru potekal pogovor s prof. dr. Francem Pohlevnom  z naslovom »Predelajmo slovenski les, za zaščito okolja in za nova delovna mesta«.

Danes, 22. oktobra, pa bo ob 13. uri v soorganizaciji gibanja Povežimo Slovenijo in Društva Združena Evropa potekal pogovor na temo »Narava, zdravje: Kaj nas povezuje in kaj nas deli?,« na katerem bodo kot gostje sodelovali Lojze Peterle, dr. Tina Bregant, dr. Nada Pavšer in evropski poslanec SLS/EPP Franc Bogovič. Pogovor je povezoval Marko Balažic.

Najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo

Prof. dr. Franc Pohleven, biolog in mikolog, največji promotor uporabe in predelave slovenskega lesa kot strateške in hkrati ekološke surovine v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo, je naslovil tudi vprašanje energije, ki je trenutno izredno aktualna tema.

Energenti se dražijo, tradicionalni viri energije povzročajo preveč emisij toplogrednih plinov, tehnologije za alternativne vire energije pa se ne uporabljajo v zadostni meri. Bodisi. ker se zdijo nezanesljive, bodisi, ker so predrage, ali pa enostavno zanje ni dovolj interesa. A slej ko prej bo to zagato med vedno večjim povpraševanjem po energiji, ki jo pospešuje tudi digitalizacija, in nečisto energijo treba nasloviti.

Pohleven to vprašanje naslavlja z druge perspektive in sicer meni, da je le privarčevana energija tista, ki ne sprošča CO2, ter, da je najbolj zelena tista energija, ki je ne porabimo. Zato bi morali uporabljati materiale, ki energetsko nisi potratni in so energetsko varčni. »S preusmeritvijo industrije na predelavo lesa se lahko bojujemo proti podnebnim spremembam in varujemo okolje, kar pomeni, da je les rešitev za razvoj zelenega gospodarstva,« je dejal in dodal: »Za razvoj zelenega gospodarstva, ne za razvoj zelene energije!«

Stojnica Povežimo Slovenijo na sejmu Narava-zdravje. Prof. dr. Franc Pohleven, Darija Jamnik,mag., dr. Nada Pavšer. Vir slike: Facebook stran Povežimo Slovenijo.
Stojnica Povežimo Slovenijo na sejmu Narava-zdravje. Prof. dr. Franc Pohleven, Darija Jamnik,mag., dr. Nada Pavšer.
Vir slike: Facebook stran Povežimo Slovenijo.

Izpostavil je tudi, da je les samo obnovljiv in zato gre za enkraten material, ki ga ustvarja sonce. Je odličen toplotni izolator in se tudi ne sesuje pri požarih. Z uporabo gozdov posredno ščitimo gozdove – če ne bomo uporabljali lesa, bomo uporabljali jeklo in armiran betov, v jeklarnah se preko dimnikov sproščajo strupeni plini, ki povzročajo kisel dež in ta potem uničuje gozdove, je pojasnil. V naših gozdovih vsako leto zraste več kot 4 kubike lesa na vsakega prebivalca Slovenije, porabimo pa ga 0,25 kubika na prebivalca, pa še to večino izvozimo.

Pri izvozu hlodovine gre za to, da kdor je z malim zadovoljen, dobi še manj, je dejal Pohleven in dodal, da se to dogaja že trideset let zaradi nespametne politike. Sredi dežele z odličnim prirastkom lesa so propadla številna lesnopredelovalna podjetja, namesto tega smo pa dobili betonarne. Rešitev za Slovenijo je pod od hloda do proizvoda (križno lepljene plošče, pohištvo, …) z visoko dodano vrednostjo.

Les je tudi odličen toplotni izolator, uporabimo pa ga lahko tam, kjer ga posekamo. Vir slike: Pixabay.
Les je tudi odličen toplotni izolator, uporabimo pa ga lahko tam, kjer ga posekamo.
Vir slike: Pixabay.

Pohleven meni, da so rešitev za Slovenijo centri predelave lesa. Lastniki gozdov naj se povežejo z lesno-predelovalnimi centri, v katerih bo lokalno potekal postopek od hloda do proizvoda. V kolikor bomo uporabili lokalne surovine, s tem odpadejo tudi mnogi prevozi, ki so največji izvor emisij toplogrednih plinov. S temi centri bi se tudi zmanjšale dnevne migracije, s tem bi se dodatno zmanjšale emisije, prav tako pa ne bi bilo več toliko prometnih nesreč. Posledično bi ljudje v teh krajih na podeželju ostajali, kar bi pomenilo tudi, da se ne bi zapirale banke, pošte in šole.

Pomen rabe lesa za razvoj Slovenije je Pohleven strnil v nekaj točk in sicer:

  • gospodarstvo na osnovi naših surovinskih danosti in energetskih možnosti – boljša in večja samooskrba;
  • surovinska in energetska neodvisnost Slovenije;
  • boj proti podnebnim spremembam;
  • trajnostni vidik in skrb za okolje;
  • z lesom bi omogočili okrevanje in odpornost Slovenije;
  • za evropski zeleni dogovor;
  • lokalno gospodarstvo ter zdrava delovna mesta;
  • decentralizacija gospodarstva in enakomernejša poseljenost Slovenije.

Dejal je, da bi morda morali obračunavati realno ceno izdelkov, pomeni ne le izdelka samega, ampak tudi ceno za predelavo embalaže in odpravljanje škodljivih posledic za okolje. Torej ne le vode, ampak tudi predelavo plastike in škodo, ki jo ta postopek povzroča. Ne le cementa, ampak tudi škodo, ki nastane pri pridelavi le-tega in »potem se bomo pogovarjali, ali je gradnja iz lesa res predraga,« je dodal.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Kam so vsi natakarji šli?

Če je bilo pomanjkanje natakarjev očitno že v preteklosti, so po epidemiji covida-19 postali redki kot dragulji. Se pa najdejo gosti, ki z njimi še vedno ravnajo kot svinja z mehom.

Prijava na e-novice