Državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs na lestvici najbolj vplivnih žensk v Sloveniji

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji živi 1.045.000 žensk, ki predstavljajo 49,8 % vseh prebivalcev Slovenije. Ne glede na to, da ima 29 % žensk dokončano terciarno izobrazbo, tj. vsaj višješolsko stopnjo izobrazbe, kar je 9 % več, kot med moškimi (med sto moškimi v Sloveniji je takih povprečno 20, navaja SURS), so na vodilnih mestih ženske še vedno v manjšini. Razlogov za to je veliko, med drugim tudi težavno usklajevanje dela in družinskega življenja pa tudi to, da je, vsaj v večini primerov, ženski vodilno mesto težje dostopno kot moškemu.

Delež žensk na vodilnih položajih pa se ne glede na vse povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2019 po podatkih SURS-a med menedžerji in menedžerkami 40 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 (še pred izstopom Velike Britanije iz EU) uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Finance Manager so po dveh letih ponovno pripravile pregled najvplivnejših žensk v slovenskem poslovnem svetu. Pri tem so upoštevali tiste, ki vodijo podjetja, pa tudi tiste, ki na gospodarstvo tako ali drugače vplivajo od zunaj.

Petnajst najuspešnejših slovenskih menedžerk po izboru Finance Manager

V uredništvu Finance Manager navajajo, da so pri izboru najvplivnejših slovenskih menedžerk upoštevali več meril, med katerimi so: velikost in uspešnost podjetja, ki ga vodijo, njegov vpliv na poslovanje drugih družb, pa tudi širši vpliv, ki ga ima podjetje na okolje, s podpiranjem različnih humanitarnih, kulturnih, športnih ter drugih projektov in skupin. »Poleg tega smo upoštevali, ali ima menedžerka tudi lastniški delež v podjetju, ki ga vodi, pa tudi njene druge družbene funkcije, pogostost pojavljanja v javnosti in nasploh, kolikšno težo ima njena beseda,« navajajo v prispevku.

Med menedžerkami so se tako na lestvici znašle večinska lastnica skupine Prva, Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica uprave Pokojninske družbe A, Karmen Dietner, generalna direktorica in solastnica skupine Adria Mobil, Sonja Gole, direktorica Siemensa Slovenija, predsednica uprave Siemensa Hrvaška in direktorica Siemensa Srbija, Medeja Lončar, predsednica uprave Petrola, Nada Drobne Popović, glavna izvršna direktorica SKB banke, Anita Stojčevska, prokuristka družbe Perspektiva FT in solastnica skupine Perspektiva, Vesna Južna, predsednica uprave zavarovalnice Generali, Vanja Hrovat, generalna direktorica OMV Slovenija,Vanja Lombar, direktorica in solastnica Varisa Lendava, Sabina Sobočan, direktorica Carthaga, Sandra Županec, direktorica in solastnica Sovite, Cvetka Franko, direktorica Schenkerja Slovenija, Valerija Špacapan Friš, generalna direktorica Žita, Karmen Pangos in generalna direktorica Medisa, Martina Perharič.

Ženske, ki na gospodarstvo vplivajo od zunaj, po izboru Finance Manager

V uredništvu Finance Manager so pripravili tudi izbor 26 žensk, ki na gospodarstvo vplivajo od zunaj. Glede na to, da je prav vse zaznamovano s pandemijo koronavirusa so se na seznamu znašle vplivne posameznice s področja infektologije, epidemiologije, imunologije in farmacije, med katerimi sta tudi infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, Bojana Beović, in infektologinja Mateja Logar, ki vodi vladno svetovalno strokovno skupino za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19.

Nabor vključuje tudi ženske na vrhu interesnih združenj v gospodarstvu, gospodarstvenice v nadzornih svetih državnih družb, vplivne ženske s področja izobraževanja in dve ženski, ki stojita za financiranjem podjetij, to sta: državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) Monika Kirbiš Rojs in direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič.

Kdo je Monika Kirbiš Rojs?

Na tem mestu si bomo dovolili nekaj subjektivnosti in nekaj več besed namenili državni sekretarki v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, mag. Moniki Kirbiš Rojs. Študirala je na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je bila zaposlena na Ministrstvu za finance RS, v Novi Ljubljanski banki, v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, v Mestni občini Maribor in Občini Slovenska Bistrica. Bila je tudi državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, pristojna za vodenje kohezijske politike.

Javnosti je poznana kot strokovnjakinja na področju kohezije, v zadnjem letu še posebej po prizadevanju v procesu priprave 2,5 milijarde evrov vrednega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

»Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko,« je pojasnila ob soglasni potrditvi slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost s strani Sveta EU v prispevku za naš medij.

Sodelavcem časopisa Slovenec in Inštituta dr. Antona Korošca je poznana tudi po tem, da zna še tako zapletene zadeve, kot sta kohezijska politika in črpanje evropskih sredstev, razložiti s preprostimi besedami, ki jih lahko vsi razumemo.

V preteklem letu smo odlično sodelovali pri mednarodnih projektih Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi ter Nauki covid-19 krize. Nedavno smo skupaj pripravili tudi posvet v Zagorju ob Savi: Z evropskimi sredstvi razvijamo regije – Kaj prinaša novo obdobje izvajanja kohezijske politike? Kljub mnogim delovnim obremenitvam si je tudi vzela čas za pripravo številnih prispevkov za naš spletni medij.

Predvsem pa nam je poznana kot odločna, uspešna ženska, ki je vse dosedanje cilje dosegla s trdim in poštenim delom. Čestitke, Monika, veselimo se nadaljnjega sodelovanja.