Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je po poročanju STA zagrozil, da bo zaprl dovod zemeljskega plina, ki ga skozi Belorusijo Evropi dobavlja Rusija. Grožnja je odgovor na napovedane dodatne sankcije, ki jih EU želi naložiti Belorusiji, ki je obtožena, da namerno usmerja migrante proti Poljski in drugim evropskim državam. Po nekaterih podatkih naj bi migranti v Belorusiji tudi dobili v roke orodja, s katerimi so prebili ograjo na meji s Poljsko. V glavnem mestu Belorusije vse zanikajo.
Preberite tudi:
Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Podobno se sprašujemo tudi v tej situaciji, saj nekateri trdijo, da je belorusko spodbujanje emigrantske krize spet odgovor na sankcije, ki pa jih je EU že pred tem naložila Belorusiji zaradi spornih volitev lansko leto. Kakorkoli, v ponedeljek bi EU lahko odobrila že peti paket sankcij.
Vir slike: Reuters.
Takšne grožnje sicer niso neobičajne, vendar v primeru, da se uresničijo, morebitno zaprtje plinovoda res ne bi moglo priti ob slabšem času. V EU primanjkuje zemeljskega plina, kar seveda neposredno vpliva tudi na zaloge zemeljskega plina v Sloveniji.
Kaj je razlog za pomanjkanje? Rusija je sicer izpolnila pogodbene obveznosti in dobavila dogovorjene količine plina, vendar pa Fatih Birol iz Mednarodne agencije za energijo trdi, da bi lahko brez težav dostavila še vsaj 15 % več zemeljskega plina. Rusija pa EU obtožuje, da v času poletja ni poskrbela za učinkovitejšo dobavo.
Poleg vseh političnih in gospodarskih težav pa se je vmes oglasila še narava. Letošnje hladnejše vreme je povzročilo, da se je pričelo praznjenje skladišč plina osem dni prej, kot je 5-letno povprečje. Uradno je začetek evropske sezone ogrevanja 1. oktober, vendar se plin iz skladišč prične porabljati komaj kakšen teden kasneje. Letos se je poraba zalog pričela dokaj zgodaj, kar je samo še povečalo skrbi ob že tako 15 % prenizki napolnjenosti skladišč. Trenutno so evropska skladišča na 75 % napolnjenosti.
Evropa pridobi približno 50 % zemeljskega plina iz Rusije. Slabih 25 % ga dostavi Norveška, nato pa sledijo še Alžirija in v majhen deležu tudi Libija. Iz Rusije plin dobavlja Gazprom, rusko javno energetsko podjetje, ki za dobavo plina Evropi uporablja kar nekaj plinovodov. Glavni med temi so Nord Stream (Severni tok), Yamal-Europe in Brotherhood.
Vir slike: BBC.
Prav Yamal-Europe teče skozi Belorusijo. Plinovod povezuje ruski polotok Yamal s Poljsko in Nemčijo, dolg pa je 4.196 kilometrov, kar pomeni, da je najdaljši plinovod na svetu. Evropi lahko tako dobavi 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Slovenija nima lastnih skladišč zemeljskega plina
Slovenija je v letu 2020 porabila 722,261 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina (Statistični urad Republike Slovenije). Drugi največji porabnik so bila gospodinjstva, medtem ko so slabih 80 % porabe predstavljale predelovalne dejavnosti in gradbeništvo.
V Sloveniji pa nimamo lastnih skladišč, kjer bi lahko zemeljski plin hranili. Dobivamo ga preko treh povezav in sicer z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. V Italiji so skladišča napolnjena za 85 %, na Hrvaškem za 79 %, v Avstriji pa za 53 %.
Vir slike: Canva.
Kar lep delež plina, ki ga potrebujemo v Sloveniji, teče torej skozi Belorusijo in ga v primeru uresničitve grožnje nekaj čas ne bi več videli. Sicer pa pride veliko plina tudi skozi Ukrajino po Brotherhood plinovodu in pa po Severnem toku 1, ki dobavlja plin večinoma v Nemčijo.
Septembra se je zaključila gradnja Severnega toka 2, nad katerim pa so se pritožile predvsem ZDA. Kot poroča STA, je Američane skrbelo, da bi Rusija s tem omejila dovod plina evropskim državam na vzhodu, kot so Ukrajina in Poljska. Zaradi gradnje plinovoda so se zaostrili tudi odnosi med Nemčijo in ZDA.
Kot eden izmed razlogov, zakaj se Rusija obotavlja pri dobavi plina EU, je tudi to, da so z zavlačevanjem želeli pospešiti dovoljenje za dovod plina preko novega plinovoda.
Powered by Contextual Related Posts
