Naprej na vsebino

Nasilje je vsaka zloraba moči

Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami razglasili leta 1999. Od takrat naprej se s tem datumom vsako leto pričenja 16 dni aktivizma proti nasilju nad ženskami, ki se končajo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.

Preberite tudi:

Covid-19 lahko zamejimo s cepivom, za nasilje nad ženskami pa žal ni cepiva

Mednarodni signal za nasilje v družini

Medvrstniško nasilje v porastu?

V svetu, v katerem je vedno več govora o pravicah, enakosti spolov, demokraciji, bi bilo logično pričakovati, da bo nasilja manj. A temu ni tako. Nasprotno: z razvojem novih tehnologij so se pojavile nove oblike nasilja, stare oblike pa ostajajo.

Za zaprtimi vrati lastnega doma in v javnosti

Združeni narodi so na osnovi podatkov izdelali projekcije, ki kažejo, da bo ena od treh žensk v svojem življenju doživela eno od oblik nasilja. V času globalne zdravstvene krize, ki jo je povzročil covid-19, pa so te številke še narastle. Za zaprtimi vrati domov, kjer smo preživeli več časa, kot pred krizo, se je dogajalo marsikaj.

Novo poročilo Združenih narodov, ki je zajelo 13 držav od začetka pandemije, namreč kaže, da sta dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela. Med vsemi temi, se je samo ena od desetih obrnila po pomoč na policijo.

Ugotovitve raziskave so pokazale tudi, da se ženske doma počutijo manj varne, saj so se konflikti med odraslimi doma povečali, skupaj s pojavom ali grožnjo fizičnega nasilja. Sedem od desetih žensk meni, da se je količina nasilja v družini povečala.

Dodatno so tri od petih žensk poročale tudi o tem, da se je povečalo spolno nadlegovanje tudi v javnih prostorih – na in izven delovnega mesta. To še dodatno omejuje njihov dostop do zaposlitve, osnovnih storitev in rekreacijskih dejavnosti s tem pa tudi negativno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje.

Raziskava Združenih narodov sicer Slovenije ni obravnavala. Je pa pomenljiv podatek, da je bilo v Sloveniji med prvim valom epidemije 20 odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini kot v enakem obdobju leto pred tem. Najpogosteje so bile žrtve fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja ali kombinacije naštetih oblik nasilja ženske, storilci večine kaznivih dejanj pa njihovi zdajšnji ali nekdanji partnerji.

Dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela. Vir slike: Shutterstock.
Dve od treh žensk poročali, da sta doživeli nasilje ali da poznata žensko, ki ga je doživela.
Vir slike: Shutterstock.

Krivda je vedno na strani storilca

Morda se premalo zavedamo, da nasilje niso le udarci in spolno nasilje. Nasilje je pravzaprav vsako vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo moč, da bi drugo osebo (ali osebe) nadzorovala, ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila, ji vzela moč, si jo podredila, jo izkoristila ali jo uničila. Ne glede na to, ali gre za psihično nasilje, fizično nasilje, spolno nasilje ali ekonomsko nasilje.

Prav tako pogosto slišimo, da je »Kriva sama, ker me je sprovocirala«, »Ja kaj pa bi rada, če se pa tako oblači«, »Če je debela, je pač debela« in podobne stavke, s katerimi storilec prevrača krivdo na žrtev.

Tudi storilec brutalnega dejanja, ki je za božič lani pred očmi lastnega sina ubil bivšo partnerko in njena starša v Gerečji vasi, se je na sodišču zagovarjal v smislu, da ga je »izzivala, mu ni dala miru, ga je zaničevala« in podobno, čemur je pritrdila tudi njegova mama.

A za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča. PIKA. Vsaka oseba se lahko odloči, da bo, kljub težkim okoliščinam, izbrala nenasilno vedenje – če ga ne izbere, je krivda na tej osebi in ne na osebi, ki se je v tistem trenutku pač znašla dovolj blizu, da jo je dosegel udarec ali žaljivka.

Osebe brez imena in priimka so še posebej pogumne, saj menijo, da jih z dejanji ni moč povezati. Vir slike: Splet.
Osebe brez imena in priimka so še posebej pogumne, saj menijo, da jih z dejanji ni moč povezati.
Vir slike: Splet.

Ne le na stopnicah, tudi na spletu

S poplavo spletnih medijev je prišla tudi poplava lažnih identitet. Osebe brez imena in priimka so še posebej pogumne, saj menijo, da jih z dejanji ni moč povezati.

Da hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij omogoča tudi nove možnosti za nasilje nad ženskami in dekleti, ki so s tem izpostavljene večjemu tveganju za zlorabe, ugotavlja tudi Svet Evrope.

Pri tem gre tako za zasmehovanje zaradi videza, kot tudi žrtve spolnega nasilja, ki vključujejo pošiljanje neželenih spolnih podob na spletu, ali celo neželenega deljenja njihovih osebnih informacij in raznoraznega izsiljevanja. Ena od štirih evropskih najstnic je žrtev spletnega trpinčenja v obliki groženj, poniževanj, sprožanja lažnih govoric na spletu, kraje identitete in podobno.

Fakulteta za družbene vede je spomladi 2018 izvedla raziskavo, ki je pokazala, da je v Sloveniji vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 % osnovnošolk (7. – 9. razred). In to je bilo pred epidemijo covida-19, s katero se je uporaba spleta močno povečala, vsled česar pa lahko predvidevamo, da se je ta odstotek še povišal.

Nekaj oblik spletnega nasilja. Vir slike: Facebook Ustavimo spletno nasilje.
Nekaj oblik spletnega nasilja.
Vir slike: Facebook Ustavimo spletno nasilje.

Oblike spletnega nasilja

Oblik spletnega nasilja je veliko in vedno znova se pojavljajo nove. Ne glede na to je smiselno navesti nekatere najbolj razširjene, ki jih povzemamo iz Projekta družbenega ozaveščanja o spletnem nasilju in nadlegovanju žensk in deklet #Odklikni. Pri tem pa velja opozoriti, da čeprav so žrtve spletnega nasilja med mladimi pogosteje deklice, so ga v veliki meri deležni tudi fantje.

Spletno zalezovanje

Nekdo vdira v tvojo zasebnost, za tabo vohuni in vzpostavlja stik, čeprav tega ne želiš ter zbira in objavlja informacije, s katerimi te ustrahuje … Zaradi tega te je strah, nimaš več občutka varnosti in te grabi panika.

Lažne identitete

Za sliko prijetnega fanta tvojih let se lahko skriva mnogo starejši moški, ki te želi zvabiti v spolno razmerje. Ti laska, da si mu všeč, ti govori, da si zrela za svoja leta, vse pod pretvezo, da bi te prepričal v srečanje v živo, kjer bi izrabil tvoje zaupanje.

Spletno spolno nadlegovanje

So komentarji, videi ali fotografije, ki te žalijo, ker si ženska, se spotikajo ob tvoj videz in spolno življenje, vsebujejo pornografska sporočila in grožnje s posilstvom. Pogosto je uporabljen seksističen (npr. vlačuga, pička, kurba, prasica) in žaljiv jezik.

Spletno trpinčenje

O tebi objavljajo žaljiva in ustrahovalna sporočila na družbenih omrežjih, te obrekujejo in obdelajo tvoje fotografije, naredijo lažne profile in objavljajo komentarje v tvojem imenu … Gre za več dejanj, ki te zastrašujejo, uničujejo tvoje samospoštovanje in ugled.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice